cvetlic|a ženski spol (-e …) die Blume; za vino: die Blume, das Bukett; -blume (medonosna Honigblume, poletna Sommerblume, poljska Feldblume)
jezik cvetlic die Blumensprache
vonj cvetlic der Blumenduft/Blütenduft
venec iz cvetlic der Blumenkranz
Zadetki iskanja
- cvetlíca (-e) f
1. fiore:
poljska, vrtna cvetlica fiore di campo, di giardino
pren. umetna cvetlica fiore artificiale
življenje mu ni bilo postlano s cvetlicami la sua vita non è stata certo un letto di rose
2. agr. bouquet - detelj|a [é] ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika der Klee (hibridna/švedska Bastardklee/Schwedenklee, jagodasta Erdbeerklee, njivna Hasenklee, črna/rdeča/travniška Wiesenklee, agronomija in vrtnarstvo krmna Futterklee, bela/plazeča se Weißklee/Kriechender Klee, poljska Ackerklee, noriška Norischer Klee, zlata Goldklee)
medena detelja der Steinklee, der Honigklee
nemška (lucerna) die Luzerne
srebrna detelja der Silberginster
šmarna detelja die Kronwicke
enoletna detelja das Skorpionskraut
španska detelja der Backenklee
turška detelja die Esparsette
cvet detelje die Kleeblüte - divizíjski divisional; division
divizíjski bojni odsek divisional combat sector
divizíjska poljska bolnica divisional field hospital
divizíjski poveljnik divisional commander
divizíjski štab divisional headquarters pl, divisional H.Q. personnel - divjad samostalnik
neštevno (divje živali) ▸ vad, vadakgospodarjenje z divjadjo ▸ vadgazdálkodásupravljanje z divjadjo ▸ vadgazdálkodászaščita pred divjadjo ▸ vadak elleni védelemgojitev divjadi ▸ vadtenyésztésodstrel divjadi ▸ vadkilövésstalež divjadi ▸ vadállományštevilčnost divjadi ▸ vadak számakrmljenje divjadi ▸ vadetetéslov divjadi ▸ vadászatpopulacija divjadi ▸ vadpopulációohranitev divjadi ▸ vadak megőrzésenalet divjadi ▸ vadgázolásreja divjadi ▸ vadtenyésztésgojenje divjadi ▸ vadtenyésztésmeso divjadi ▸ vadhúsparkljasta divjad ▸ hasított körmű vadakuplenjena divjad ▸ elejtett vadrastlinojeda divjad ▸ növényevő vadakpernata divjad ▸ szárnyas vadpovožena divjad ▸ elgázolt vadprostoživeča divjad ▸ szabadon élő vadakustreljena divjad ▸ lelőtt vadpoginula divjad ▸ elhullott vad, döglött vadavtohtona divjad ▸ őshonos vadakpoljska divjad ▸ mezei vadakdivjad v lovišču ▸ vadászterületen lévő vadakdivjad v gozdu ▸ erdei vadakškoda na divjadi ▸ vadkárdivjad na cesti ▸ vadak az útonlov na divjad ▸ vadászatkrmišče za divjad ▸ vadetetőgospodariti z divjadjo ▸ vadakkal gazdálkodikloviti divjad ▸ vadászikpreganjati divjad ▸ vadat hajtškoda zaradi divjadi ▸ vadkárskrbeti za divjad ▸ vadakról gondoskodiktrk z divjadjo ▸ vaddal ütközésV zimskem času je poleg varstva pred mrazom potrebno zaščititi drevesa pred divjadjo. ▸ A téli időszakban a fagy mellett a vadak ellen is védeni kell a fákat. - draguš|a ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika die Kresse
poljska draguša Feld-Kresse
vrtna draguša (vrtna kreša) Garten-Kresse - éclaire [eklɛr] féminin; (botanique)
grande éclaire krvavi mleček
petite éclaire poljska zlatica - enôten united; unified; politika unitarian; uniform
enôtna cena uniform price, single price
poljska enôtna delovska stranka the Polish United Workers' Party
trgovina z enôtnimi cenami one-price shop
enôtni socialistični samoupravni temelji uniform foundations of socialist self-management - Fātuus -ī, m (fārī) Fátuus = Vedež(evalec), Prerok, drugo ime preroškega gozdnega in poljskega boga Favna (Faunus); njegova hči ali žena Fātua -ae, f Fatua = Vedeževalka, Prerokinja: Varr., Iust., Lact., Arn., Serv. Soobl. Fātuclus (vulg.. Fātuēlus) -ī, m Fatukel (Fatuel): Serv. Od Fatua in Fatue izvirajo Fātuī (Fatui) in Fātuae (Fatue), vedežna poljska božanstva: M. Za Picence so bili Fatui duhovi, ki so ženskam povzročali moro: Plin.
- Feldarbeit, die, delo na polju; terensko delo; Feldarbeiten, pl , poljska dela
- fiore m
1. cvetlica, roža; cvet:
fiore di giardino vrtna cvetlica
fiore di campo poljska cvetlica
fiore di serra cvetlica iz cvetličnjaka
mazzo di fiori šopek cvetlic
la vita non è tutta rose e fiori v življenju ni vse med in mleko
portare un fiore all'occhiello nositi rožo v gumbnici
pianta in fiore cvetoča rastlina
essere in fiore cveteti, biti v razcvetu (tudi pren.);
a fiori s cvetličnimi motivi
2. bot.
fiore d'ogni mese ognjič (Calendula officinalis)
fiore di passione pasijonka (Passiflora)
fiore di primavera navadna marjetica (Bellis perennis)
3. pren. cvet:
fior fiore (okrepljeno) cvet:
il fior fiore della buona società cittadina cvet mestne gospode
fiore del latte smetana
fiore di farina najfinejša moka (dvojna nularica)
perdere il proprio fiore izgubiti devištvo
essere nel fiore pren. biti v cvetu
nel fiore degli anni, della giovinezza, della bellezza v cvetu let, v cvetu mladosti, v cvetu lepote
4.
un fior di pren. obilica, veliko:
rimetterci un fior di quattrini izgubiti veliko denarja
un fior di galantuomo velik poštenjak
un fior di mascalzone velik malopridnež
5.
a fior di tik pod, na površini:
a fior d'acqua na vodni gladini
sentire un dolore a fior di pelle čutiti bolečino tik pod kožo
dire qcs. a fior di labbra pren. kaj komaj slišno zašepetati
6. miner.
fiore di zolfo žveplov cvet
7. pl. igre križ (barva igralnih kart) - flōs, flōris, m (prim. lat. flāre, flēmina, follis, folium, got. blōma nem. Blume)
I.
1. cvet, cvetlica, cvetka: fl. agri V. poljska cvetlica, flores rosarum Lucr., fl. rosae, flores verni H., fl. thymi, croceus O., florum omnium varietas Ci., sepulcrum floribus ornare Ci., flores legere V., O., carpere O., decerpere Lucr., flores coronaeque Cu. (gr. ἕν δὶα δυοῖν) cvetlični venci, flores ad mel faciendum idonei Sen. ph. medne cvetlice, cvetlice, ki tvorijo med, florem mittere Plin. cvet roditi, cveteti, flos (kolekt.) sertus et solutus Ap.; pren. v pl. cvet(je) (= florilegij, cvetober) česa najboljšega: flores rerum carpere Plin. izbrati cvetje iz spisov, breve velut florum corpusculum feci Iust. (o spisu).
2. meton. v pl. cvetlični sok, medeni sok: Plin. fuco et floribus oras explent (apes) V., rure levis verno flores apis ingerit alveo Tib. apis inde tulit collectos flores O.; pren. o gledališkem odru, poškropljenem z žafranovim sokom in potresenem s cvetlicami: recte necne crocum floresque perambulet Attae fabula si dubitem H. —
II. metaf.
1. cvet (življenja, let, dobe), mladostna moč, mladostna čvrstost: Ter., O., fl. aetatis Ci., Lucr., L., O., Cu., iuventae L., Cu. fl. perpetuus aevi O. primaevo flore iuventus V., senectus redit in florem O. se zopet pomladi, viridissimo flore puella Cat., fl. animi Sen. ph., Stat., in flore primo … iuvenis exstinctus est Plin. iun.; evfem. (v spolnem oziru) mladostna čvrstost, nedolžnost: florem aetatis Hasdrubal ipse patri Hannibalis fruendum praebuit L., castum amisit polluto corpore florem Cat., florem aetatis in Bithynia contaminatum Suet.; meton.
a) (o osebah) cvetoče mlado moštvo, mladina, cvet ali jedro (prim.: Αθηναίων ἄνθος pri Tukididu): fl. equitum Ci., tirones milites, flos totius Italiae ac robur Ci. cvet … in jedro, optimorum civium vel flos vel robur Ci., fl. nobilitatis et iuventutis Ci., quod flos, quod roboris in iuventute erat, amiserunt L., fl. virûm V.
b) (o rečeh) cvet, jedro = najboljše, najvišje česa: fl. vini Ca., Pac. ap. Non., Pl., Bacchi (= vini) Lucr. moč, flammai (= flammae) Lucr. blesk, sijaj, lactis Vitr. smetana, olei Plin. prvo, najboljše olje, tako tudi fl. cerae, salis Plin., farinae Plin. cvetna moka, visci Plin. kar po vrhu plava, marmoris et gypsi Col. drobnejši in čistejši prah, cenae Favorinus ap. Gell. najboljša jed.
2. cvet (moči), cvetoča (sijajna) doba: in ipso Graeciae flore Ci., fl. virium L.
3. kras, dika: Castricium florem iuventutis adpellant Ci., Gallia est flos („biser“) Italiae Ci., agrum Sabinum, florem Italiae, proponere Ci., ipsum florem dignitatis infringere velle Ci. izborno dostojanstvo; o govoru = lepotina, cvetka: intelleges … eorum pigmentorum … florem et colorem defuisse Ci., (oratio) conspersa sit quasi verborum sententiarumque floribus Ci., alia (copia) floribus laeta Q.; occ.
a) okras brade, mah, puh: tum mihi prima genas vestibat flore iuventas V., fl. genae Lucan. ali fl. iuvenilis Cl.
b) kot arhit. t. t. cvetlica = okrasek na glavi korintskega stebra ali na kupoli: Vitr. - fortification [-fikasjɔ̃] féminin utrjevanje; utrdba
fortification de campagne, côtière, naturelle poljska, obalna, naravna utrdba - hiverner [ivɛrne] verbe intransitif, verbe transitif prezimovati
hiverner les terres opravljati zadnja poljska dela pred zimo - hospital moški spol bolnišnica; ubožnica, prenočišče
hospital clínico klinika
hospital numicipal mestna bólnica
hospital de sangre vojaška poljska bólnica - iūgerātiō -ōnis, f (iūgerum) poljska mera, morda = iūgerum: Cod. Th.
- jarèbica ž jerebica: jarebica kamenjarka zool. skalna jerebica, ALectoris graeca; poljska jarebica zool. poljska jerebica; jarebica lještarka zool. gozdni jereb, leščevka
- jerebíca (-e) f zool. pernice (Alectoris);
jerebica crlika la pernice stride, schiamazza
poljska jerebica starna (Perdix perdix)
snežna jerebica (belka) pernice delle nevi (Lerna lerna) - kobilic|a2 ženski spol (-e …) živalstvo, zoologija die Heuschrecke, red: die Springschrecke
dolgoroga kobilica Langfühlerschrecke, Laubheuschrecke, rod: das Heupferd
jamska kobilica Höhlenheuschrecke
nosata kobilica Nasenschrecke
peščena kobilica Sandheuschrecke
zelena kobilica Grünes Heupferd
kobilica cvrčavka Zwitscher-Heupferd
poljska kobilica Feldheuschrecke
kobilica selka Calliptamus: Schönschrecke
egiptovska selka Anacridium: Ägyptische Wanderheuschrecke
travna kobilica der Grashüpfer
(morska) kobilica živalstvo, zoologija ➞ → kozica
umetna kobilica der Heuschreckenköder
roj kobilic der Heuschreckenschwarm
kobilice množina die Heuschreckenplage - košeniljk|a ženski spol (-e …) živalstvo, zoologija die Kochenillelaus (poljska Polnische, prava Echte)