Franja

abōminō -āre -āvī -ātum (stara obl. za abōminor) želeti si, da preide kako zlo znamenje, kaj hudega, zaklinjati kaj: It., mulctam abomina! Pl., saevitiaque abominaretur ab omnibus Verr. ap. Prisc. — Od tod pt. pf. abōminātus 3, gl. abōminor.

aboriginally [æbərídžinəli] prislov
od pradavnih časov, kar pomnijo

ab ovo latinsko od kraja, od začetka

abprallen von odbiti se od, odbijati se od, prileteti ob; figurativ abprallen an odbijati se od

abrücken odmakniti (intransitiv se); figurativ von etwas (sich distanzieren) opustiti, opuščati kaj, distancirati se od; (abmarschieren) odkorakati

absagen odpovedati; (sich lossagen) einer Sache: odvrniti se od

abscēdō -ere -cēssī -cēssum

I.

1. oditi, odhajati, umakniti (umikati) se (naspr. accedere): minasque, ni procul abscedat ..., addunt O. Izhodišče: abscede hinc Pl.; z abl.: latere tecto Ter. = rešiti se, thalamo Sil., triclinio Suet.; večinoma s praep.: ab illis, e conspectu Pl., numquam senator a curia abscessit aut populus e foro L., a corpore (mortui) T. Smer (redko sporočeno): istuc Pl., retro Sil., Rhodum T., navis longe in altum abscesserat Pl. je odplula; voj. odriniti, umakniti se: inde L., Thebani Spartā abscesserunt N., absc. ab Hannibale L., nec ab armis aut loco suo, moenibus, a moenibus L., obsidione L. opustiti obleganje, Thyrio, a Capuā L., Armeniā T., neque prius abscesserunt (sc. e proelio) N.; pogosto brezos.; non ante abscessum est, quam ... T. niso se prej umaknili, manibus aequis abscessum T. bitka je ostala neodločena.

2. (o zvezdah) odmakniti se, premakniti (premikati) se: cur Veneris stella numquam longius XLVI partibus, Mercurius viginti tribus a sole abscedat Plin., luna abscedens (naspr. accedens) Plin. pojemajoči, stari mesec.

3. odmikati se = (iz)giniti: cor abscedet Ci., quantum mare abscedebat L. je izginjalo izpred oči.

4. subst. pt. pr. abscēdentia -ium, n (slikarsko in arhit.) v perspektivi odmikajoči se deli (naspr. prominentia): Vitr.

5. medic. izločati se iz telesa, gnojiti se: aliquid sub lingua abscedit Cels.; subst. neutr. pl. (pt. pr.): omnia abscedentia (= omnes abscessus) Cels. gnojne razjede.

— II. pren.

1. (časovno) oddaljiti (oddaljevati) se: neque admodum a pueris abscessit (in daleč) neque admodum adolescentulust Naev. fr.

2. odstopiti (odstopati) od česa, izogniti (izogibati) se čemu, izmakniti (izmikati) se čemu: incepto irrito L., non militaribus modo, sed civilibus quoque muneribus L., nec ... ille (Piso) abscessit (od obtožbe) T.

3. iti s tega sveta, umreti: Cypr., cogitet, quam purus abscedat Lact.

4. (pre)miniti, (iz)giniti, zapustiti (koga): somnus ut abscessit O., abscesserat imago (sanjska podoba) Plin. iun.; cito ab eo haec ira abscedet Ter. ga bo minila; z dat.: nonne vides Pallada mihi abscessise? O. da me je zapustila.

5. occ. upasti (upadati), izgubiti (izgubljati) se, zmanjk(ov)ati (naspr. accedere): cives urbium, quae regno abscedunt L., ne quid abscederet Suet.; (v besedni igri): abscedent minae, non accedent Pl.

Opomba: Star. abscēssem = abscēssissem: Sil.

abschwören^* odvrniti se od, einer Sache abschwören odreči se čemu

absentéisme [-teism] masculin izostajanje, odsotnost od dela

absentéiste [-teist] masculin oseba, ki izostaja od dela

absolucíja ž (lat. absolutio) apsolucija, odrješenje od grijeha, odrešenje od greha, oproštenje

absonus 3, adv. -ē „oddaljujoč se od pravega glasu“, od tod

1. zloglasen: linguā haesitantes et voce absoni Ci., vox extra modum absona atque absurda Ci., absone pronuntiare Ap.

2. pren. ne ujemajoč se s čim, neskladen; z a(b): absoni a voce motus L.; pesn. z dat.: fortunis absona dicta H., fidei divinae originis nihil absonum fuit L.; abs.: tecta Lucr.; non absone Gell., Arn. ne neskladno; subst. neutr. pl.: absona inauditaque dicere Gell.

absque², star. apsque, praep. z abl. in adv., večinoma le v pogovornem jeziku

1. daleč od: absque omnibus profanis Ap.

2. pren.
a) brez: nullam a me epistulam ad te sino absque argumento ... pervenire Ci. ep. , abs. sententiā Q. nehote; včasih (poseb. pri Kom.) s pogojnim pomenom = ko bi ... brez: apsque te foret Pl. ko bi ne bilo tebe, apsque me foret et meo praesidio Pl. ko bi ne bilo mene in moje pomoči, abs. hoc esset Ter. ali quod abs.hoc esset Ter. ko bi tega ne bilo, quam fortunatus sum ceteris rebus, abs. unā hāc foret Ter. ko bi tega edinega ne bilo, abs. te uno Gell.
b) izvzemši, razen: Gell., Aur., Amm., abs. me, te, illo Eccl.; absque quod Aur. razen kar = razen da; adv.: absque illud numen Iul. Val.; abs. cum „e“ terminatur M.

abstehen^*

1. štrleti (von od)

2. (entfernt sein) biti odmaknjen, oddaljen

3. von einem Plan, einer Forderung: opustiti načrt, zahtevo, odstopiti od načrta; sich die Beine abstehen nastati se

abūsque, praep. z abl. (pesn. nam. ūsque ab)

1. (krajevno) tam od: classem ... Siculo prospexit ab. Pachyno V.; zapostavljeno: animalia oceano ab. petiverat T.

2. (časovno) izza, iz: Sen. rh., Tiberio ab. T.

abverlangen zahtevati od, terjati od; die Situation verlangt ... ab v tej situaciji je potrebno ...

abweichen² (wich ab, ist abgewichen) von einem Weg, einer Richtlinie: oddaljiti se od; von/aus der Bahn Physik odklanjati se; von einer Aussage, von der Norm: odstopati od; voneinander abweichen razlikovati se; abweichen von Physik ne skladati se z

abzwängen jemandem etwas izsiliti kaj od (koga)

académique [-mik] adjectif akademski, akademijski, akademičen; figuré, péjoratif učenjaški, šolsko teoretičen, ločen od življenja

comité masculin académique akademijski odbor
inspection féminin académique akademijska inšpekcija (za šole I. in II. stopnje ter za tehnične strokovne šole)

accidentato agg.

1. neraven:
terreno accidentato neraven svet

2. zadet od kapi:
un povero vecchio accidentato ubog, od kapi zadet starec