Franja

bìk (bíka) m

1. toro:
plemenski bik toro da monta
pobesnel bik toro infuriato
močan ko bik forte come un toro
gledati kakor bik v nova vrata guardare con un'aria balorda, stranita
pog. kamor je šel bik, naj gre še štrik crepi l'avarizia!
zgrabiti bika za roge prendere il toro per le corna

2. astr. Toro:
rojen v znamenju bika nato nel segno del Toro

3. pejor. balordo, stupidone, bue

4. zool.
muškatni bik bue muschiato (Ovibos moschatus)

bimāter -tris, m (bi in māter; gr. διμήτωρ dvomateren) dvomateren, z dvema materama, iz dveh mater rojen, Bakhov vzdevek, ker ga je rodila najprej Semela, nato pa še Jupiter iz svojega kolka: O., Hyg.

biografija samostalnik
1. (umetniško delo) ▸ életrajzZaložba nadaljuje izdajanje biografij in avtobiografij svetovnih glasbenih zvezd. ▸ A kiadó folytatja a világhíres zenészek életrajzainak és önéletrajzainak a kiadását.
Oktobra letos pa bo v ameriške kine prišla nova biografija v režiji Dannyja Boyla. ▸ Idén októberben elkezdik vetíteni az amerikai mozikban a Danny Boyl által rendezett új életrajzi filmet.

2. (o preteklih dosežkih) ▸ biográfia
Po prihodu v zapor so jih najprej fotografirali, nato pa so od njih zahtevali celotno biografijo, od otroštva do aretacije. ▸ A börtönbe érkezésüket követően először lefényképezték őket, majd a gyermekkoruktól a letartóztatásig terjedő teljes életrajzot kértek tőlük.
Je nekdanji slovenski reprezentant s pestro nogometno biografijo (igral je v štirih državah). ▸ Színes labdarúgó-biográfiával rendelkező szlovén válogatott (négy országban játszott).

Biōn -ōnis, m (Βίων) Bion, gr. moško ime; poseb.

1. Bion Borysthenīta (ὁ Βορυσϑενίτης) = rojen ob Boristenu, Teofrastov učenec, najprej kirenski, nato kiniški (ciniški) filozof in zelo zbadljiv satirik (okoli l. 280): Ci., Acr. Od tod adj. Biōnēus 3 bionski = zbadljiv: sermones H.

2. Bion Soleus ali Solēnsis Bion iz kiliškega mesta Solov (Solī), gr. pisec del o poljedelstvu: Varr., Plin.

bivši samostalnik
(nekdanji partner) ▸ ex, ex-barát, volt barát, expasiTudi moj bivši me je poklical in sem ga ostro zavrnila. ▸ Az exem is felhívott, de szigorúan visszautasítottam.
Igralka pa je celo najela telesnega stražarja, ki pazi na varno razdaljo med njo in njenim bivšim. ▸ A színésznő még testőrt is fogadott, aki ügyel a biztonságos távolságra közte és exe között.
Njen bivši si je nato precej hitro našel novo partnerico. ▸ Az expasija azután elég gyorsan talált új barátnőt.

bolōnae -ārum (iz βόλος in ὠνεῖσϑαι)

1. masc. veletrgovci z ribami, ki pokupijo ves ribji ulov in ga nato prodajajo: Arn.

2. fem. trgovanje z ribami na debelo: Don.

Brennus -ī, m (Βρέννος, kelt., najbrž apel. = vojvoda, glavar) Bren,

1. vodja senonskih Galcev, ki so l. 390 pri Aliji potolkli Rimljane in nato zasedli Rim: L., Serv. Od tod adj. Brennicus 3 brenski, Brenov: signa Sid.

2. vodja gal. krdela, ki je l. 278 opustošilo Makedonijo, vdrlo v Grčijo in prodrlo do Delfov: Ci., Pr., Val. Max., Iust.

by² [bai] prislov
blizu, v bližini, poleg, zraven; mimo

by and by kmalu nato, kasneje
close by čisto zraven
to go by iti mimo
hard by čisto poleg
by and large nasploh
to lay by prihraniti
to pass by mimo iti
figurativno to pass s.o. by prezreti koga
to put by prihraniti
to stand by nič ne delati
to set by prihraniti

cabo moški spol (skrajni) konec; rob; štrcelj, preostal košček; ročaj, držaj; štrena; steblo; nit; meja; vodja, korporal; rt, predgorje; vrv

cabo de año zadušnica na obletnico smrti
cabo de brigada komandant brigade
cabo de cuartel straža v vojašnici
cabo de división komandant divizije
cabo de escuadra korporal
cabo de fila, cabo de ala vodja oddelka
cabo de guardia vodja straže
cabo de maestranza delovodja v tovarni topov
al fin y al cabo, al cabo (al cabo), al cabo y a la postre končno, konec koncev, prav za prav
al cabo de un año po enem letu
al cabo de un rato kmalu nato
al fin y al cabo končno, konec koncev
hasta el cabo del mundo do konca sveta
de cabo a cabo (de cabo a rabo) od enega konca do drugega, od A do Ž
por ningún cabo nikakor ne
dar cabo dovršiti; uničiti
estar al cabo (de la calle) popolnoma razumeti, popolnoma poučen biti o
estar (muy) al cabo pojemati
llevar a(l) cabo u/c izvesti; do skrajnosti gnati
no tener cabo ni cuerda zelo zapleten biti
Cabo del Norte Severni rtič
Cabo de Buena Esperanza Rtič dobrega upanja
cabos pl pritikline obleke
cabos sueltos nepredvidene okolnosti; novice (v časopisu)
atar (juntar, unir) cabos zbrati svoje dokaze ali misli

caesariēs -ēī, f lasje (na glavi, ki dajejo obrazu moški izraz), kita (las), sprva pesn.: Pl., Lucan., Iuv., nequiquam pectes caesariem H., decoram caesariem nato dea (dederat) V., capilli horrida caesaries fieri O. kuštrava griva; redkeje v prozi: Plin. iun., Arn., promissa caesaries L.; pren.: caesaries longae barbae O. dolga gosta brada; o ženskih laseh: V., O., Cat.

camicia f (pl. -cie, -ce)

1. srajca:
camicia di cotone, di lana, di nailon bombažasta, volnena, najlonska srajca
camicia a righe črtasta srajca
camicia a scacchi karirasta srajca
camicia inamidata škrobljena srajca
camicia da notte spalna srajca
camicia di forza prisilni jopič; pren. prisila
in maniche di camicia golorok, v sami srajci, brez suknjiča
ridursi in maniche di camicia pren. popolnoma obubožati
giocarsi anche la camicia pren. izgubiti vse (v igri)
avere la camicia sudicia pren. čutiti se krivega, imeti maslo na glavi
darebbe la camicia še srajco bi slekel
nato con la camicia pren. pod srečno zvezdo rojen
sudare sette camicie pren. garati kot črna živina
uova in camicia kulin. poširana jajca

2. hist. polit.
camicie rosse garibaldinci
camicie nere črne srajce, fašisti
camicie brune rjave srajce, nacisti

3. voj. mornarska bluza

4. tehn. plašč, okrov, ohišje

5. pisarn. mapa

Cassius 3 Kasij(ev), ime sprva patricijskega, pozneje plebejskega rim. rodu z rodbinami Longinov, Viscelinov idr. Poseb.

1. Spurius Cassius Viscellīnus Spurij Kasij Viscelin, konz. l. 502 in 493; l.486 je kot v tretje konz. sprožil prvo lex agraria in bil zaradi agitacije za ta zakonski predlog obsojen in pahnjen s Tarpejske pečine: Ci., L., Val. Max., Plin.

2. L. Cass. Longīnus Lucij Kasij Longin, pretor l. 111, padel l. 107 kot konz. v vojni s Tigurinci: C., S., T.

3. L. Cass. Long. Ravilla Lucij Kasij Longin Ravila, kot tr. pl. l.137 je uveljavil zakon (lex tabellaria Cassia), po katerem naj bi sodniki glasovali s tablicami: Ci., Val. Max., Vell., Amm.; pl. apel. Cassii = strogi, toda resnicoljubni sodniki: Amm. (gl. v nadalj. pri Cassiānus b).

4. C. Cass. Long. Gaj Kasij Longin, konz. l. 171, Makedonci so ga obtožili izsiljevanja (repetundarum): L., Gell.

5. C. Cass. Long. Gaj Kasij Longin, pri Karah kvestor pod Krasom, l. 49 se je pridružil Pompeju, po bitki pri Farzalu pa Cezarju, katerega sta z Brutom 15. III. l. 44 umorila. Po porazu pri Filipih se je nasadil na lastni meč: Ci. ep., Vell., Suet., Fl.

6. njegov brat L. Cass. Long. Lucij Kasij Longin, kot tr. pl. l. 44 je nastopil proti Antoniju, ki ga je zaradi tega izključil iz senata: C.

7. Q. Cass. Long. Kvint Kasij Longin, kot tr. pl. l. 49 je dosegel, da se je v senatu bralo Cezarjevo pismo: C.

8. L. Cass. Long. Lucij Kasij Longin, pretor l. 66; l. 64 se je s Ciceronom zaman potegoval za konzulstvo, nato pa se je pridružil Katilini in se v njegovem imenu pogajal z Galci: Ci., S.

9. Cass. Parmensis Kasij iz Parme, eden od Cezarjevih morilcev; l. 31 se je bojeval pri Akciju pod Antonijem, po bitki pa je bil na Oktavijanovo povelje usmrčen, ker ga je bil razžalil: Ci. ep., H. (ki ga ceni kot pesnika), Vell.

10. Cass. Etruscus (Kasij Etruščan), pesnik, ki ga omenja tudi Horacij, a ga ne ceni preveč.

11. C. Cass. Long. Gaj Kasij Longin, prefekt v Siriji za Klavdija l. 50 po Kr.; sloviti pravnik. Neron ga je pregnal na Sardinijo, Vespazijan pa ga je poklical nazaj: T., Plin. iun., Suet., Dig.; prim. Iuv. (X, 16).

12. T. Cass. Sevērus Tit Kasij Sever, govornik in pesnik v Avgustovem in Tiberijevem času: Sen. rh., Plin., Q., T., Suet. — Od tod adj. Cassiānus 3 Kasijev,
a) = Lucija Kasija, gl. pod 2.: bellum Cassianum C.
b) = Lucija Kasija, gl. pod 3.: Cassianum illud Ci. tisti Kasijev izrek, Cassianus iudex Ci. strog sodnik (kakršen je bil) Kasij (ki je bil kot cenzor l. 125 tako strog, a resnicoljuben in moder hkrati, da je prišlo njegovo ime v pregovor), tako tudi pl. Cassiani iudices Ci.
c) = Gaja Kasija, gl. pod 5.: Cassianae partes Vell. Kasijeva stranka, Kasijevi pristaši, kasijevci.
č) = Gaja Kasija, gl. pod 11.: Cassiana schola Plin. iun. Kasijevi nasledniki; subst. Cassiānī -ōrum, m kasijevci, Kasijevi privrženci: Dig.

cattivo agg.

1. slab, hudoben:
un cattivo soggetto slab človek, sumljiv človek; neprijazen, oduren:
cattive maniere neprijazno obnašanje; slab, neprimeren:
buon uomo e cattivo marito dober človek, a slab mož; neubogljiv, neposlušen:
una cattiva scolaresca neposlušen razred, neposlušni učenci; osoren, neprijazen:
avere un cattivo carattere biti po značaju osoren; pog. nemiren, neubogljiv, siten:
oggi il bambino è cattivo danes je otrok poreden

2. nepošten, vreden graje:
avere cattive intenzioni imeti nepoštene namene

3. nevaren, nezdrav, slab:
aria cattiva slab zrak
tempo cattivo slabo vreme
mettersi al cattivo slabšati se (vreme), postajati razburkano (morje);
essere su una cattiva strada pren. biti na slabi poti
frequentare cattive compagnie zahajati v slabo družbo

4. slab, nekvaliteten:
merce cattiva slabo blago

5. neprijeten:
odore, sapore, alito cattivo neprijeten vonj, okus, zadah
sapere di cattivo biti pokvarjen (hrana)

6. slab, neugoden:
un cattivo affare slab posel
farsi cattivo sangue pren. hudovati se, delati si hudo kri
aver cattivo sangue con uno pren. koga sovražiti
essere di cattivo umore biti slabe volje, slabo razpoložen

7. slab, oslabel:
cattiva memoria slab spomin

8. zel, nesrečen:
cattiva sorte zla usoda, nesreča
essere nato sotto una cattiva stella pren. roditi se pod nesrečno zvezdo

9. slab, boleč:
cattiva notizia slaba vest

10. slab, hud:
cattiva digestione slaba prebava
tosse cattiva hud kašelj

ce [sə] pronom to

ce qui (to), kar
ce que (to) kar
depuis ce od tedaj
c'est-à-dire to se pravi, to je, namreč
qu'est-ce à dire? kaj se to pravi?
ce disant rekoč to, s temi besedami
ce dit-on kot se govori, tako se govori
c'en est fait de moi z menoj je konec
ce n'est pas que (je veuille) ne da bi morda (hotel)
pour ce faire v ta namen
ce (me) semble kot se zdi, kot je videti
c'est à moi de ... jaz sem na vrsti, da ...
c'est pourquoi zato
c'est que ker; namreč
c'est à pleurer človek bi se zjokal
sur ce nakar; nato
le temps, c'est de l'argent (proverbe) čas je zlato

cél (-a -o)

A) adj.

1. intero; integro; intatto; pieno:
celi in razrezani hlebci pagnotte intere e tagliate
zaloge so še cele le scorte sono ancora intatte
sod je cel la botte è piena
pri bombardiranju ni ostala niti ena hiša cela il bombardamento non ha lasciato intatta una sola casa
iz tepeža sem prišel cel dalla rissa sono uscito incolume

2. tutto:
prebral je celo knjigo ha letto tutto il libro
celo življenje je pridno delal ha faticato tutta la vita
novica se je razširila po celi deželi la notizia si diffuse in tutto il paese

3. (poudarja pomen samostalnika):
dobil je cel kup pisem ha ricevuto moltissime lettere, un mucchio di lettere
za celo glavo je višji od tebe è più alto di te di tutta la testa

4. (omejuje pomen samostalnika):
kmalu bo cela gospodična fra poco sarà una vera signorina
pripravili so za nas celo gostijo ci prepararono un bel banchetto, un autentico banchetto

5. (poudarja majhno količino):
prišlo je celih pet ljudi sono venuti quattro gatti
na razpolago imaš celi dve minuti hai due minuti a disposizione
biti cel človek essere un uomo integro, un galantuomo
to delo zahteva celega človeka è un lavoro che impegna l'uomo tutto intero
pog. pren. tam je cel hudič c'è uno scompiglio del diavolo
pren. sin je cel oče (il figlio) è suo padre nato e sputato
tega ne dam za cel svet non lo do per tutto l'oro del mondo
propasti na celi črti fallire su tutta la linea
pog. pren. odnesti celo glavo, kožo uscirne incolumi
pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela fare in modo di salvare capra e cavoli, di avere la botte piena e la moglie ubriaca
bot. cel list foglia intera
mat. celo število numero intero
muz. cel ton tono intero
tisk. knjiga je vezana v celo platno, v celo usnje il libro è rilegato in tela, in pelle

B) céli (-a -o) m, f, n
to si pa izmislil na celem, s celega questa l'hai inventata di sana pianta
obleka je iz celega il vestito è a un pezzo
mat. ena cela, pet stotink un intero e cinque centesimi

cela [sla] pronom to; ono

après cela (familier) nato, na koncu
avec (tout) cela kljub (vsemu) temu
et avec cela? še kaj (želite)?
avoir cela de bon que imeti to dobro lastnost, da ...
comme cela tako; tako tako
comment cela? kako to? je to mogoče?
comment cela va-t-il? kako je kaj? kako se imate?
il est comme cela takšen je pač
c'est (bien) cela tako je
cela ne fait rien nič za to, nič ne de
n'est-ce que cela? samo to? nič drugega? je to vse?
il y a cinq ans de cela od tega je pet let
il ne manquait plus que cela! samo še to je manjkalo!
pas, point de cela! nič tega! kaj še! to bi bilo pa še lepše!
pour cela kar se tega tiče
à cela près razen tega
qu'à cela ne tienne! to naj ne bo ovira, ni važno, nič za to!

cēnāculārius (cēnāclārius) 3 (cēnāculum) k nadstropju spadajoč, le kot subst.

1. cēnāculārius -iī, m zakupnik hišnih nadstropij, ki jih nato oddaja posameznikom: Ulp. (Dig.)

2. cēnāculāria -ae, f zakup nadstropij: cenaculariam exercere Ulp. (Dig.)

cēnsor -ōris, m (cēnsēre)

1. cenitelj, cenilec, cenzor. Da bi davke pravično uredil, je kralj Servij rim. državljane razdelil v razrede glede na njihovo imetje. Cenitev je potekala vsako peto leto in jo je sprva vodil kralj, nato njegovi nasledniki: konzuli, diktatorji, vojaški tribuni (tribunes militares consulari potestate). Po l. 443 so za ta posel volili v centurijskih komicijah po dva (sprva patricijska, pozneje po enega patricijskega in enega plebejskega ali po dva plebejska) cenzorja, najprej na 5 let, od l. 320 (lex Aemilia Mamerca) na 18 mesecev. Opravila cenzorjev so bila:
a) vodenje cenitev, t. j. popisovanje državljanov in sprejemanje napovedi o njihovem imetju (censum agere, accipere censum; gl. cēnsus). Na podlagi teh podatkov, ki so jih nižji cenzorski uradniki vpisovali v cenzorske zapiske (tabulae censoriae), so nato cenzorji sestavljali imenike senatorjev, vitezov in drugih državljanov po razredih.
b) nadzorovanje moralnosti državljanov. Prestopke, tudi take, s katerimi se niso kršili državni zakoni (slaba vzgoja otrok, slabo gospodarstvo, nemoralno življenje, brezzakonstvo, brezbožnost, krivo priseganje, kruto ravnanje s sužnji in klienti, nedostojno vedenje oblastnikov), so kaznovali cenzorji s cenzorskim ukorom (nota censoria) ali pa z izključitvijo krivca: senatorja iz senata, viteza iz viteškega razreda, navadnega državljana pa so prestavili iz bogatejše podeželske tribe v manj imenitno mestno (tribu movere) ali ga celo izobčili iz vseh trib (tribubus omnibus movere) in ga tako premestili v najnižji razred rim. državljanov (aerarium facere, referre in [inter] aerarios, referre in tabulas Caerĭtes ali Caerĭtum; gl. aerārius in Caere). Ker taka kazen ni bila telesna, ampak le častna, se ni imenovala poena, ampak nota censoria oz. ignominia. Pravico sestavljanja senatskega imenika (lectio senatūs), so dobili cenzorji šele po Ovinijevem zakonskem nasvetu (lex Ovinia), sprejetem kmalu po l. 367. Cenzorji so morali izdajati tudi odredbe zoper razkošje in druge razvade, ki so nasprotovale starorim. šegam.
c) finančni posli: vrhovna uprava in oskrbovanje državnega zaklada, oddajanje vseh državnih dohodkov in zemljišč v zakup, oskrbovanje dobav in vsega, kar je bilo treba plačevati iz državne blagajne (npr. vojaška oprema in prevoz), nadzorstvo nad javnimi prostori, poslopji, mestnim obzidjem, napravami, cestami, mostovi, spomeniki in njihovim ohranjevanjem, pogajanje glede novih gradenj, ki so jih oddajali najmanj zahtevajočim stavbnim podjetnikom (prejemanje in izplačevanje denarja samega je spadalo v resor kvestorjev). Vsi cenzorski zapiski in računi so se imenovali tabulae censorum. Znak cenzorjev je bila sella curulis in (v 2. st. pr. Kr.) žametna toga: Varr., Ci., N., L. idr. Tudi v naselbinah, municipijih in provincah so bili za popisovanje ljudi zadolženi cenzorji, ki so svoje zapiske pošiljali v Rim: Ci., L., T.

2. pren. cenzor = strog sodnik (poseb. morale), strog presojevalec, oster kritik; abs.: Arn., ut... fuerit in hac causa pertristis quidam patruus, censor, magister Ci., cum tabulis animum censoris sumet honesti H., saepe ego correxi sub te censore libellos O.; z gen.: castigator censorque minorum H., servus herilis imperii non censor est, sed minister Sen. rh., factorum dictorumque c. sen. ph., Sallustius gravissimus alienae luxuriae obiurgator et censor Macr.

Opomba: Censor kot fem.: ita fides et prompta dura sui censor est Ambr.

Charax -acis, acc. -aca, m (gr. χάραξ kol) Harak,

1. utrdba v Tempski soteski: L.

2. mesto, ki ga je ustanovil Aleksander Vel. v Suzijani (v pokrajini, ki se je po tem mestu nato imenovala Characēnē (Χαρακηνή) Harakena: Plin.), roj. kraj potopisca Dionizija in zgodovinarja Izidora: Plin. Od tod subst. Characēnī -ōrum, m (Χαρακηνοί) Haračani.
a) preb. suzijanskega Haraka: Plin.
b) preb. mesta Haraka na Tavrskem Hersonezu: Plin.

circulātor -ōris, m (circulārī)

1. klatež, kričač: Cels., Sen. ph., Petr., Plin. iun. idr.

2. c. auctionum trgovec na drobno, starinar, ki na dražbah nakupuje in nato na drobno razprodaja: Asin. Poll. in Ci. ep.