Franja

anregen

1. ein Projekt, eine Maßnahme: dati pobudo za; zur Arbeit, zum Nachdenken: spodbujati k, spodbuditi k, Medizin spodbujati

2. (stimulieren) poživljati (tudi Medizin), stimulirati

3. Technik Schwingungen: vzbujati, vzbuditi, sprožati

anreißen^*

1. natrgati; einen Vorrat, eine Tafel Schokolade: načeti; Saiten: trzati

2. ein Streichholz: prižgati, podrgniti, einen Motor: zagnati

3. Arme, Beine: potegniti k sebi

4. Technik zarisati, zarisovati

5. ein Problem, eine Frage: sprožiti

anrücken transitiv potisniti k, poriniti k; intransitiv bližati se, približevati se

anschwimmen^* ein Boot, das Ufer: plavati k, anschwimmen gegen plavati proti; gegen den Strom anschwimmen plavati proti toku ( tudi figurativ ); angeschwommen kommen priplavati

ansegeln das Ufer: jadrati k; ansegeln gegen jadrati proti; angesegelt kommen prijadrati ( tudi figurativ )

ansteuern usmeriti se k, biti usmerjen k, Worte im Rechner: iskati; Physik, Technik krmiliti

anstreben etwas stremeti k, postaviti si kaj za cilj; prizadevati si za; anstreben gegen boriti se proti; angestrebt werden biti cilj

antonomasia -ae, f (gr. ἀντονομασία) zamenjava, antonomazija, govorna podoba = zamenjava lastnega imena s kakim epitetom, patronimom ali apelativom in obratno (npr. eversor Carthaginis nam. Scipio, Atrides nam Agamemnon, Antiphates nam. tyrannus idr.): Q. in slovničarji. Od tod adj. antonomasīvus 3 ki spada k zamenjavi (antonomaziji), ki tvori antonomazijo, antonomazijski: Serv.

anziehen^*

1. Kleider: obleči, oblačiti, Schuhe: obuti, obuvati

2. (heranziehen) pritegniti, privlačiti

3. (spannen) napeti, napenjati, nategniti, eine Bremse: pritegniti

4. Schrauben: priviti, stärker anziehen zategniti

5. (ziehen) potegniti, seine Knie: potegniti k sebi, skrčiti

6. (steigen) Preise: višati se, (plötzlich) poskočiti, Druck: naraščati

7. beim Schach: narediti prvo potezo

apechugar [g/gu] k prsim pritisniti; izdržati, upirati se; težko se odločiti

apechugar con todo z vsem se sprijazniti

apical, e, aux [-kal, ko] adjectif ki spada k vrhu, ki je na vrhu; apikalen

apoplectique [-plɛktik] adjectif, médecine ki je nagnjen k (možganski) kapi; masculin apoplektičen bolnik

apotelesmaticē -ēs, f (gr.ἀποτελεσματική) umetnost, komu prerokovati usodo iz (stanja) zvezd: Fulg. Od tod adj. apotelesmaticus 3 (ἀποτελεσματικός) ki spada k prerokovanju iz (stanja) zvezd: Fulg.

appōscō (adpōscō) -ere k čemu še zahtevati, poleg še zahtevati: plus Ter., plura H.

apprōmittō -ere -mīsī -missum (decomp.) k čemu še obetati, tudi v svojem imenu obetati: Ci.

arbustīvus 3 (arbustum) na drevo postavljen, k drevesu privezan: vitis Col., genus Plin.

arbustus 3 (arbōs)

1. z drevjem zasajen: ager Ci., Plin., locus Col.

2. na drevo postavljen, k drevesu privezan: vitis Plin.; pren.: arbustiores res Tert. trdnejše, varnejše okoliščine. Od tod subst. arbustum -ī, n drevje, drevesni nasad, sadovnjak: Ca., Lucr., H., pratis et vineis et arbustis res rusticae laetae sunt Ci., ipsa (te) haec arbusta vocabant V.; pren.
a) trtje, vinograd, v katerem se vinska trta vzpenja ob drevju (vinea je vinograd, v katerem se trte plazijo po tleh ali pa so oprte s koli): Ca., L. idr., cum me arbustum videre (= vidērunt)... incidere falce V., expressa arbusto (dat.) convicia H. (če je kdo po pomladnem enakonočju še rezal v vinogradu, so se mu rogali s klicem: kukuk!).
b) o raznem drugem drevju: cumque satis arbusta O. setvišče in gozd, non omnes arbusta iuvant V. grmovje.

arripiō (adripiō) -ere -ripuī -reptum (ad in rapere)

1. hlastno k sebi (nase) potegniti, hlastniti po čem, urno z(a)grabiti, prijeti, popasti: arripere gladium Pl., telum Ci., N., arma L., arcūs, ensem O., saxa Cu., vestimenta N., filiam eius (regis) parvulam arripuit N., Tarquinius medium arripuit Servium L. je prijel čez pas, arripere manum alicuius Hirt. za roko koga prijeti, arrepta manu H., signiferum manu (= za roko) arreptum secum... rapit L., arr. aliquem barbā Pl. ali comā O. ali caput capillo Suet. za brado, za lase; arr. cultrum ab lanio L., tabulam de naufragio Ci., patrem familias ex aliquo circulo Ci., scuta e strage T.

2. occ.
a) pograbiti, nagrabiti, v naglici zgrniti, nabrati, (z)brati, (z)gnati: equum cum scuto pedestri L., scribas, apparitores Ci., arrepta familia (sc. servorum ali gladiatorum) Ci., cohortes arreptas in urbem inducere L., arreptae naves T.
b) napasti, (po)lotiti se koga, česa, iti na(d) koga, kaj: turbata arripe castra V., arriperent vacui occupatos T.; (o krajih) urno zasesti, zavzeti ali zavzeti poskušati: arripuit locum V., arrepta tellure V., hanc (tellurem) arripe velis V. jadraj proti njej; (o ognju) popasti se česa (klas. corripere): quamcumque (ignis) arripuit partim Lucr., ignis omnia, quae arripuit, absumit Lact.
c) prijeti, zgrabiti koga (da bi ga vrgli v zapor), v zapor vreči, zapreti: Virginius arripi iubet hominem L., arreptus a viatore L., uno aut altero arrepto quieturos alios L.
č) jur. koga (zlasti oblastnika, ki je odstopil) pred sodišče postaviti ali pozvati, s tožbo prijeti: (consules) abeuntes magistratu Cn. Genucius tribunus plebis arripuit L., est arreptus unus eques Romanus de pecuniis repetundis reus Ci., quaestor... aliquot criminibus arreptus est Suet.; pren. kot satirik pred svoje sodišče pozvati = precejati, prerešetati, šibati koga, kaj: luxuriam et Nomentanum H., (Lucilius) primores populi arripuit populumque tributim H.

3. pren.
a) (o bolečini) napasti, (o bolezni) popasti, zgrabiti, lotiti se, (o spanju) prijeti, (po)lotiti se koga: ne succussu maior arripiat dolor Pac. fr., qui (dolor) simul atque arripuit, interficit Ci., adversa valetudine arreptus Iust., Alexandrum somnus arripuit Iust.; od tod arreptus obseden ali božjasten: P. Veg.
b) hitro, hlastno prijeti za kaj, prizadevno poprijeti se česa, (u)porabiti kaj, (o)koristiti se s čim, prisvojiti si, sprejeti, vzeti kaj: statim me esse arrepturum arma iudiciorum atque legum Ci., libenter arr. facultatem laedendi Ci., causam ad caedes Ci., occasionem L., Iust., impedimentum pro occasione L., tempus V., omen Val. Max. z veseljem sprejeti, suspiciones T.; verba de foro Ci., maledictum ex trivio Ci. z veseljem, kaj (= zelo) rad na jezik vzeti (jemati), legem ex natura ipsa arripuimus Ci. smo izvedli, vocem et gestum aliunde Ci., quaerit... Socrates, unde animum arripuerimus, si nullus fuerit in mundo Ci.; (duševno) hitro doumeti, pojmiti, naučiti se: quod ipse celeriter arripuit, id... tarde percipi videt Ci., quod iam pueri... ita celeriter res innumerabiles arripiant Ci.; od tod vztrajno poprijeti se ali lotiti se česa, podati se na kaj: studium litterarum N., litteras Graecas sic avide, quasi... Ci., causam illam totam et tempus (sočasne zgodovine) Ci.; takoj prijeti se česa, pristati na kaj: quod iste arripuit et ita sese facturum confirmavit Ci.; pren. proti zakonu prilastiti si, prisvojiti si kaj: ille non mediocri cupiditate adripuit imperium Ci., sibi imperium arr. Auct. b. Hisp.; praemia arrepta a socru suo Acc. ap. Prisc., qui cognomen sibi ex Aeliorum imaginibus adripuit Ci.

arruolare

A) v. tr. (pres. arruōlo) nabirati, novačiti vojake, rekrutirati

B) ➞ arruolarsi v. rifl. (pres. mi arruōlo) prijaviti se, iti prostovoljno k vojakom

āsciō (adsciō) -īre (tvorba iz pf. glag. āsciscō, adsciscō) vedé in hoté k sebi vzeti, jemati, spreje(ma)ti: socios V., centurionem militesve T., asciri in societatem, inter comites, per adoptionem T.