Franja

incīlis -e (iz *incīd[i]lis, incīdere) vsekan, vrezan: fossa Cat., Icti. = (subst.) incīle -is, n odvodni (odtočni) jarek, prekop, potočina, odtočni kanal: Cat., Col.; pren.: tamquam in quodam incili iam omnia adhaeserunt Cael. in Ci. ep.

īn-sēnsibilis -e, adv. īnsēnsibiliter (Eccl.),

1. pass.
a) kar se ne občuti, neobčuten, nezaznaven; subst. īnsēnsibilia -ium, n (naspr. sēnsibilia): Lact., Ap.
b) nedoumen, nedoumljiv, nerazumljiv: Gell. —

2. act. neobčutljiv, brezčuten: elementa, digitorum suorum figmenta, simulacrum, deus Lact.; subst. īnsēnsibile -is, n neobčutljiva (brezčutna) stvar (naspr. sensu praeditum): Lact.

īnsīgnis -e, adv. īnsīgniter (tvorba iz īnsīgniō)

1. zaznamovan, označen: po Fest. agr. t. t.: insignes boves … , qui in pede album habent; prim.: bos maculis insignis et albo V. z belimi lisami; nav. pren.: homo omnibus notis turpidinis insignis Ci.; occ. znaten, očiten, očividen, v oči bijoč (udarjajoč, padajoč), odlikujoč se, opazen: z abl. rei: O., Iust., Pr., Sil., Lucan., Aur., Cl., crinibus insignis Phoebus V., insignis tenui fronte puella H. ostro, insignis (equus) V. ali samo insignes equi Ci. okrašen(i), uxores i. auro et purpurā L. znana po … , insignes debilitate aliqua corporis Suet. očitno telesno pohabljeni, insignes aut aliqua parte membrorum inutiles Cu.; z gen.: insignis libidinum Tert.; z ad: insignes ad laudem viri Ci.; z inf.: insignis ventos anteire lacerto Sil.; enalaga: vestis i. auro Cu., insignius ornari N.

2. metaf. (o abstr.) očiten, opazen, odličen, znamenit, poseben, izboren, izbran, nenavaden, čuden, brez primere (pohvalno in grajalno); v dobrem pomenu: Suet., Amm., tam insigne vestrum beneficium Ci., benevolentia i. in rem publ. Ci., homo insigni magnitudine animi Ci., patris insignis virtus Ci., insignis ad laudem vir Ci., virtus Scipionis posteris erit clara et insignis Ci. se bo svetila v najlepši luči, laus V., Aur., honor Suet., gaudia L., insigniora monumenta L., insignissima religio Tert.; grajalno: Iust., Lucr., Suet., hominis insignem impudentiam cognoscite Ci., acceptā insigni inuiriā Ci., insignem iniuriam facere Pl., insigne aliquid facere alicui Ter. dati (zasoliti) jo komu, da bo pomnil, secum habuit insignes latrones Ci., odium, supplicium, nequitia improbitas turpitudo Ci., annus insignis incendio ingenti L., maxime illustre atque insigne periurium Ci., calamitas L., quae insignia ac paene vitiosa sunt, imitari Ci., insigne ad irridendum vitium Ci. — Od tod subst. īnsīgne -is, n znak, znamenje, in sicer
a) grb (na ščitu): clipeo insigne paternum … hydram gerit V., mutemus clipeos Danaumque insignia nobis aptemus V., tectis insignibus suorum C., id se a Gallicis armis atque insignibus cognovisse C.; occ. (slikana ali rezljana) grbna podoba na ladijskem nosu, po kateri se je imenovala ladja (gr. παράσημον): Vulg., navem ex insigni agnoscere C.
b) znak, oznaka, častno znamenje (kakega dostojanstva, odlike), p(r)oslavilo, častilo: sedens cum insignibus regiis Ci., si Caesar regni insignia (diadem) accipere voluisset Ci., insignia imperatoris C., illius imperii (sc. consularis) Ci., fascibus ceterisque insignibus ornati Ci., honoris, magistratuum Ci., sacerdotum, galeae L., honorum potestatis dominatūs, regni Aur., insigne vestis latus clavus Suet., inimicum insigne V. znak sovražnika, regium capitis insigne Cu., insigne regium capiti alicuius imponere T., insigne regium, quod ille de capite suo abiecerat, reposuit Ci., Sarmatiae rex insigni capitis decorus Sen. ph., triumphi T., Suet., legiones … insignibus fulgentes T., sine ullis insignibus Amm., i. militaria C., pontificalia L., quaestoria C., praeturae T., deorum Suet., maiestatis Iust., conspicuae fortunae insignia Amm. (kraljeva), ingenuorum puerorum Aur., (toga praetexta), ordinis Suet.

3. metaf. znamenje, znak: pacis insigne et otii toga est Ci., bullam ei dederat pater insigne fortunae Ci., insignia familiarum Suet. (priimki); o abstr.: maeroris aufers insignia Ci., virtutis insignia contemnere Ci., i. laudis, dignitatis Ci., belli insignia suscepta a senatu Ci., i. morbi H., mundi Ci., pudoris C., malorum L., clementiae Plin.; occ.
a) kras(ilo), okras, dika, velikopotezna zadeva: insigne penatium (hiše) ex hospitali mensa tollere Ci., his insignibus imperii (zemljišča) venditis Ci.; pren.: quasi verborum insignia Ci. ali orationis lumina et quodammodo insignia Ci. najsijajnejša lepota.
b) (dano) znamenje: id erat insigne, cum ad arma concurri oporteret Ci., i. nocturnum L.
c) prapor, zastava: navis quae ex insigni facile agnosci poterat C.

Intercatia -ae, f Interkacija, utrjeno mesto v Hispaniji: L. epit., Aur., Val. Max. — Od tod Intercatiēnsis -is, m iz Interkacije, Interkacij(an)ec: Plin.

iskati dlako v jajcu frazem
(o nepomembnih podrobnostih) ▸ kákán is csomót keres

iugālis (star. iogālis) -e (iugum)

1. jarma vajen, jarmu privajen, vprežen, vozen: equi iumentaque Cu. vprežna živina, equi et currus iugalis Macr.; subst. iugālis -is, m, f vprega, plug: O., Vulg., Aeneae currus geminique iugales V., Hyrcanae iugales Stat. (o Bakhovih tigrih).

2. metaf. ženitovanjski, svatovski, zakonski: ne cui me vinclo vellem sociare iugali V., sacra O. svatba, dona O. ženitovanjska darila, Cisseīs ignīs enixa iugales V. „zakonski (o)žarek“ (= iskra) = Paris, čigar zakon je bil Troji v pogubo, taedae iugales Cat., lectus V., anni Mart., amor Sen. tr., foedus Val. Fl.; subst. iugālis -is, m zakonski mož, soprog: Cass.; f zakonska žena, soproga: Ambr., Cass.

3. occ.
a) tela iogalis una Cat. pokonci stoječe statve.
b) os iugale Cels. kost pri sencih, (kost) ličnica, podočnica.

jubilànt jubilár man who is celebrating his jubilee

kamor gre še cesar peš frazem
(o stranišču) ▸ ahová még a király is gyalog jár [illemhelyre megy]
Šel sem tja, kamor gre še cesar peš. ▸ Odamentem, ahova még a király is gyalog jár.
Ko si zapustil prostore, kamor gre še cesar peš, si si pač umil roke. ▸ Ha kijöttél abból a helyiségből, ahová még a király is gyalog jár, akkor nyilván megmostad a kezed.

kdor ne dela, naj ne je frazem
(pregovor) ▸ Aki nem dolgozik, ne is egyék!

kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi frazem
(pregovor) ▸ akit egyszer a kígyó megmart, a gyíktól is fél

lactēs -ium, f (lāc; prim.: lactes a graeco γαλακτίδες dictae et servaverunt apud nos quoque idem genus Prisc.) (z mlečkasto tolščo prevlečeno) tanko črevo (tanko črevesje) štirinožnih živali, péčica, opórek, opornják, oporkovína, nabornják (priljubljena rim. jed): l. agninae Tit. fr., Pl., auctae (tolsta) Pers.; šalj. metaf. človeško drob(ov)je: l. laxae Pl., oro te, vaso, per lactes tuas Pomp. fr.; preg.: alligare canem fugitivam agninis lactibus Pl. = „na nit privezati“ (o brezkoristnem početju).

2. mleko mléčnikov (= ribjih samcev), ribje mleko: muraenarum l. Suet., muraenarum et luporum Lamp. — Soobl. lactis -is, f navaja Prisc., a je ne izpričuje.

Lāërta -ae, m: Hyg., Sen. tr. in Lāërtēs -ae (redko -is), acc. -ēn, m: Acc. ap. Non. (z abl. Lāërtā), Ci., O., Hyg. (Λαέρτης) Laêrt, itaški knez, Odisejev oče. Od tod adj. Lāërtius 3 (Λαέρτιος) Laertov: regna (= Ithaca) V., heros (= Ulixes) O., proles Ps.-V. (Culex). Patron. Lāërtiadēs -ae, m (Λαερτιάδης) Laertiád, Laertov sin = Odisej: Acc. ap. Ap., H., O.

laquear -āris, n (sg. navaja le Prisc., a ga ne izpriča) sicer le pl. laqueāria -ium, n (lacus) = lacūnar strop (neobokanih sob) s pravilnimi vdolbinicami (nav. poslikan in pogosto okrašen z zlatom in slonovino), opažen strop ali strop s polji, strop z (okrasnimi) vkladi (vložki, vdolbinicami), strop (sploh): dependent lychni laquearibus aureis incensi V., summique ferit laquearia tecti V., l. caelata Sen. ph., citro et ebore curiose cavata Ap., fulta auro Cl. — Soobl. laqueāre -is, n: Ps.-V. (Culex) in laqueārium -iī, n: Isid., od tod abl. laqueariis Amm.

laterālis -e (latus -eris)

1. ob (na) strani se nahajajoč, stranski: dolor Luc. (ali Enn.?) ap. Maximi(a)num Victorinum zbadanje, bodljaji; subst. laterālia -ium, n stranski jahalni toki, (stranske) jahalne torbice: Dig.; sg. laterāle -is, n: Char.

2. kot geom. t.t. stranski, straníčen: qualitas, multiplicatio, summa Boet. Adv. laterāliter glede strani(ce), na strani, ob strani, s strani, skozi strani: Boet.

laterēnsis -e (latus -eris) (ob)stranski; subst. laterēnsis -is, m spremljevalec, telesni stražar: Tert. — Kot rim. nom. propr. Laterēnsis -is, m Laterénzis = morda „Varuh, Stražar“, priimek rodu Juvencijev, med katerimi je najbolj znan M. Iuvencius Laterensis Mark Juvencij Laterenzij, Lepidov legat, vnet republikanec: Ci.

lens², lentis, f (prim. gr. λάϑυρος, sl. leča, stvnem. linsa, nem. Linse) leča: Col., Plin., Gell., O., Ap., l. palustris Plin. vodna leča = lens, quae supra aquam natat P. Veg., l. Pelusiaca V. — Soobl. lentis -is, f: Prisc., acc. lentim: Ca., Varr. ap. Char., Col., abl. lentī: Tit. fr., Non.

lībrīlis -e (lībra)

1. k tehtanju sodeč; od tod subst. lībrīle -is, n
a) tehtnica: Gell.
b) prečka ali grédeljnica pri tehtnici: P. F.

2. funten, (en) funt težek: fundae libriles C. prače za metanje funt težkih kamnov, tunica auro elavata … librilis Vop.; subst. lībrīlia -ium, n (sc. saxa) funt težki (funtni) kamni: P. F. (po novejših izdajah lībrilla).

liēn -ēnis, m: Pl., Plin. ali lienis -is, m: Cels., pl. lienes: Ca., Plin. idr., stlat. obl. za splēn (prim. skr. plīhán = gr. σπλήν (iz *σπληγχ), od koder izpos. v lat. splēn = (starejše) sl. slezena, gr. σπλάγχνα drobovje) vranica, slezena; šalj. = fiscus: Traianus ap. Aur.

likálnica room (ali laundry, plant) where ironing is done

linter (tudi lunter in lynter) -tris, abl. sg. -e, gen. pl. -trium, f (ker se orodje pogosto imenuje po drevesih, iz lesa katerih je izdelano, bi bila ta beseda lahko sor. z gr. ἐλάτη [iz + *ln̥ta] smreka in s stvnem. linta = nem. Linde; prim. lentus)

1. majhno plovilo, čoln(ič), ladjica, barčica, splav ipd.: vehi lintribus Varr., repente lintribus in eam insulam materiem … convexit Ci., id (sc. flumen) Helvetii ratibus ac lintribus iunctis transibant C., ingens coacta vis navium est lintriumque L.; preg. (pren.): loqui in luntre C. ap. Ci. med govorjenjem se gugati (zibati), in liquida nat tibi linter aqua Tib. = zdaj je tvoja priložnost, zdaj imaš priložnost, naviget hinc aliā iam mihi linter aquā O. zdaj naj moj čoln že pluje po drugi vodi = zdaj hočem preiti k čemu drugemu (tj. zdaj hočem začeti kaj novega, novo knjigo). Soobl. lintris -is, f: Sid.

2. metaf. čoln(ičk)asta posoda, korito, kadúnja, nečke, banjica: Ca., arator … cavat arbore lintres V., mihi servabit plenis in lintribus uvas Tib.

Opomba: Linter m: Vell., exiguus l. Tib.