Franja

fundāmentum -ī, n (fundāre)

1. temelj, temeljna stavba, podstavek, podzid(je): Pl., Val. Max., Pall., sic agere fundamenta, ut … Ci., saxa turris, quibus fundamenta continebantur C., arcem Syracusis … a fundamentis disiecit N. ali urbem a fundamentis disicere L. iz (do) dna, Neptunus muros magnoque emota tridenti fundamenta quatit V., alta theatris fundamenta locant V., hic … prima urbi fundamenta ieci L., fundamenta fodere delubro Plin. ali novae domus Suet. kopati temelj za hišo.

2. metaf. podlaga, podstava, osnova; v sg.: pietas fundamentum est omnium virtutum Ci., f. eloquentiae, philosophiae Ci., imperii sui Sen. ph., veritatis Gell.; v pl.: Plin., in quo templo ieci fundamenta pacis Ci., iacta sunt f. defensionis Ci., quibus … fundamentis hae tantae laudes excitatae sunt Ci., ad evertenda rei publ. fundamenta Gallos arcessit Ci., senectutem laudare, quae fundamentis adulescentiae constituta sit Ci., his fundamentis positis consulatus tui Ci., fundamenta iacere salutis, futurae magnitudinis Ci. ali oratoris futuri Q., ponere fundamenta vitae Sen. ph.

fundus -ī, m (prim. gr. πυϑμήν [iz *φυϑμήν], lat. pro-fundus [pravzaprav navzdol proti tlom])

1. dno, glob(oč)ina; o shrambah, posodah: Strato fundum armarii exsecuit Ci., dolium a fundo pertusum L., f. ollae Plin.; pesn. meton.: hi duo longaevo censentur Nestore fundi Mart. = kupici; o krajih: Aetna fundo exaestuat imo V., imo Nereus ciet aequora fundo V., mare imo consurgit ad aethera fundo V., amnis fundo carens Plin.; pren.: largitio non habet fundum Ci. nima dna (mere), je brezdanja, Phrygiae res vertere fundo conamur? V. z dna = povsem, popolnoma, f. canae Gell. glavna jed; tako poseb. kot jur. t. t. (o osebah) glavni odločevalec, odobritelj, uradni (zakoniti) veljak v reklu fundum esse ali fieri alicui rei ali alicuius rei = kaj potrditi, odobriti: eius rei pater sit fundus potior Pl., huic generi legum fundos populos fieri non solere Ci., num fundos factos populos Latinos arbitramur? Ci., nisi populus eorum fundus factus est Gell.

2. meton. zemljišče, podeželsko posestvo: fundis exornatus Pl., fundi, calamitas Ter., fundum habet in agro Thurino Ci., fundus populi Rom. Ci. = kapuansko ozemlje ali okrog Kapue, uxoris fundus erat colono locatus Ci., (Milo) fit obviam Clodio ante fundum eius Ci., fundos decem et trīs reliquit Ci.

grênek | grenák (grênka -o)

A) adj.

1. amaro:
grenek kot pelin amaro come l'assenzio

2. pren. amaro; triste, (neprijeten) spiacevole; (zbadljiv) mordace:
grenke solze lacrime amare
grenka resnica amara verità
grenek nasmeh sorriso amaro
grenek očitek rimprovero spiacevole
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. izpiti grenko kupo do dna bere l'amaro calice fino alla feccia
pren. požreti grenko pilulo inghiottire la pillola
bot. grenka penuša cardamine (Cardamine amara)
min. grenka sol epsonite
grenek liker amaricante

B) grênki (-a -o) m, f, n
spiti požirek grenkega bere un sorso di amaro
pren. požreti marsikatero grenko sorbirsi rimproveri, appunti e sim.
imeti grenko v ustih avere l'amaro in bocca

ground² [graund] samostalnik
dno, globina; zemlja, tla; zemljišče, igrišče, lovišče, gradbišče (for)
osnova (for, of)
vzrok, povod; osnovna barva; ozadje
množina park, vrt
množina naselbina
množina gošča, usedlina; uzemljitev

above ground živ
below ground mrtev, pokopan
to break new (ali fresh) ground orati ledino
to cover ground potovati, opraviti določeno delo
ground clearance razdalja med šasijo in zemljo
common ground stična točka
to cut the ground under s.o.'s feet spodnesti komu tla, vzeti mu oporo
to be dashed to the ground propasti
pogovorno down to the ground popolnoma
to fall to the ground propasti
on firm ground na trdnem položaju
figurativno forbidden ground nedovoljeno področje, prepovedana tema
to gain ground napredovati, širiti se
to give ground popustiti
to hold one's ground vztrajati na svojem mestu, ne popustiti; ostati pri močeh
to meet s.o. on his own ground razpravljati o predmetu, ki ga nasprotnik sam določi
on the ground of zaradi
pogovorno to run into the ground pretiravati
ground staff letališko tehniško osebje
to stand one's ground vztrajati
to strike to the ground vreči na tla
to suit one down to the ground popolnoma se strinjati
to take ground nasesti
to touch ground dotakniti se dna; figurativno preiti na predmet pogovora
on the ground that češ da

Grund, der, (-es, Gründe)

1. (Boden) tla, (Grundbesitz) posest, zemljišče, zemlja; (Talsohle) dno doline, dolina; von Gewässern: dno; (Hintergrund) ozadje; Tierkunde beim Schwanz: koren; Grund und Boden zemljiška posest

2. (Fundament) temelj, osnova, (Ursache) vzrok, (Begründung) utemeljitev, (Veranlassung) razlog, ich habe meine Gründe imam razloge; zureichender Grund zadostni razlog; auf Grund (von) na osnovi (česa); einer Sache auf den Grund gehen iti/priti (nečemu) do dna; ein Schiff: auf Grund setzen nasesti (z ladjo), potopiti (ladjo); aus Gründen... iz razlogov; aus guten Gründen z dobrimi razlogi; aus diesem Grunde zato, iz tega razloga; bis in den Grund zerstören popolnoma (uničiti); im Grunde pravzaprav; im Grunde genommen v bistvu; in Grund und Boden wirtschaften: uničiti, sich schämen: vdirati se v zemljo (od sramu); von Grund auf/aus temeljito, korenito

heart [ha:t] samostalnik
srce, srčni prekat; čud, duša; ljubezen, naklonjenost; usmiljenje, sočutje; hrabrost, srčnost; razum; jedro, središče, osrčje; srčevina, srčika (debla, rastline), srce (solate); bistvo, bit; srček, dragec, dragica; srčen, pogumen človek; predmet oblike srca; rodovitnost (zemlje)
množina srčne karte

after one's own heart po želji, kot srce poželi
at heart v duši, v srcu, po srcu
an affair of the heart ljubezenska zadeva
bless my heart! za boga!
by heart na pamet
at the bottom of one's heart na dnu srca
heart's desire srčna želja
from one's heart iskreno, iz srca
for one's heart srčno rad
heart and head navdušeno
heart of oak srčika hrasta, figurativno srčen človek; leseno ladjevje
heart and soul z dušo in telesom
a heart-to-heart talk odkrit pogovor
in good heart v dobrem stanju
the land is in good heart zemlja je rodovitna, ni izčrpana
in the heart of v osrčju
in one's heart skrivoma
in one's heart of hearts v dnu duše, zares
in heart dobre volje
light of heart vesel, brezbrižen
left heart levi srčni prekat
king (queen) of hearts srčni kralj (dama)
navtika my hearts! tovariši!, pogumni fantje!
near one's heart všeč, pri srcu
the very heart of the matter bistvo zadeve
out of heart malodušen; nerodoviten, izčrpan (zemlja)
sick at heart potrt, žalosten
smoker's heart kadilčevo (bolno) srce
searchings of heart tesnoba, sum
to one's heart's content do mile volje, kot srce poželi
with all one's heart iz vsega srca, srčno rad
with a heavy heart s težkim srcem
medicina disordered heart srčna nevroza

Z glagoli:

to break s.o.'s heart streti komu srce
to clasp s.o. to one's heart prižeti koga na srce
to cry one's heart out oči si izjokati
to cut s.o. to the heart zadeti koga v srce, užaliti
to do one's heart good dobro deti, osrečiti
to eat one's heart out giniti od žalosti
my heart fails pogum mi upada
I cannot find it in my heart to; ali I don't have the heart to srce mi ne da, da bi
to get (go) to the heart of priti (iti) stvari do dna
to give heart opogumiti
to give one's heart to s.o. dati komu srce
to go near (ali to) one's heart ganiti
my heart goes out to him sočustvujem z njim
to grow out of heart postajati malodušen; izčrpavati se (zemlja)
to have a heart imeti (dobro) srce
have a heart! usmili se!
to have no heart biti brez srca, neusmiljen
to have s.th. at heart srčno kaj želeti
to have one's heart in one's mouth v grlu stiskati, biti zelo prestrašen
to have one's heart in one's boots biti zelo malodušen
to have one's heart in the right place imeti srce na pravem mestu
to have s.o.'s good at heart brigati se za dobro nekoga
to have one's heart in one's work biti z vsem srcem pri delu
his heart leaps up srce mu zaigra
to lay s.th. to heart na srce položiti
to lose heart izgubiti pogum
to lose one's heart to zaljubiti se
to make one's heart bleed čutiti veliko usmiljenje in žalost (srce krvavi)
to open one's heart to s.o. razkriti komu srce, biti velikodušen
to pluck up heart opogumiti se
to pour out one's heart srce izliti
to put s.o. in good heart razveseliti, razvedriti koga
to put one's heart into s.th. biti pri stvari z dušo in telesom
my heart sank srce mi je padlo v hlače
to set one's heart on s.th. iz vsega srca kaj želeti
to set one's heart at rest umiriti se, pomiriti se
to take s.th. to heart k srcu si kaj gnati, v srce si vtisniti
to take heart (of grace) zbrati pogum, opogumiti se
to wear one's heart on one's sleeve imeti srce na jeziku
to win s.o.'s heart srce osvojiti
what the heart thinketh, the mouth speaketh povedati, kar ti leži na srcu

heel-tap [hí:ltæp] samostalnik
podpetnik; ostanek pijače v kozarcu

no heel-tap! izpij do dna!

Hefe, die, (-, -n) kvas; Pilz: kvasovka; pej. für Schicht: izvržek; den Kelch bis auf die Hefe leeren izpiti kelih/grenko čašo do dna

hez ženski spol droži; usedlina

la hez del pueblo sodrga
heces pl blato
hasta las heces do dna (kozarca, kupe ipd.)

iméti (-ám)

A) imperf.

1. avere, possedere:
imeti avtomobil, hišo avere la macchina, la casa
imeti enake pravice avere gli stessi diritti
imeti veselo novico za koga avere buone nuove per qcn.
knjiga ima tristo strani il libro ha trecento pagine
imeti smisel za humor avere il senso dell'umorismo
ne imeti ponosa non avere orgoglio
ladja ima 50.000 ton nosilnosti la nave ha una stazza di 50.000 tonnellate

2. (z 'za' izraža omejitev značilnosti na stališče osebka) ritenere, stimare:
imeti koga za poštenjaka ritenere uno onesto
imeti trditev za resnično ritenere l'affermazione verosimile

3.
a) (z 'za' izraža, da je kaj predmet dejavnosti, ki jo določa samostalnik) essere, servire (per):
ribe imamo za večerjo il pesce è per la cena
to vrv imam za obešanje perila questa corda mi serve per asciugare la biancheria
b) (izraža, da je osebek s kom v kakem odnosu) essere:
koga ima za moža? chi è suo marito?

4. (izraža dejanje, kot ga določa samostalnik) avere:
imeti izpit, predavanje, sejo avere l'esame, la lezione, la seduta
imeti pri čem pomembno vlogo avere un ruolo importante in qcs.

5. (izraža obstajanje česa pri osebku, kar omogoča dejanje, kot ga določa nedoločnik) avere:
nima kaj jesti non ha niente da mangiare
ta pa ima s čim plačati costui sì che ha con che pagare, ha un sacco di soldi

6. (izraža navzočnost v prostoru in času) avere, esserci:
že teden dni imamo dež sono dieci giorni che piove
za to bolezen še nimamo zdravil per questa malattia non c'è ancora medicina

7. pog. (gojiti, rediti) coltivare, allevare:
v Savinjski dolini imajo hmelj nella valle della Savinja coltivano il luppolo
pri sosedovih imajo čebele il vicino alleva le api

8. imeti rad (ljubiti) amare, preferire:
rastline imajo rade sončno lego le piante amano il sole
rad ima pivo gli piace la birra
rajši imam planine kot morje al mare preferisco la montagna

9. pog. (morati) avere da, dovere:
komu se imam zahvaliti za pomoč? chi ho da ringraziare dell'aiuto?

10. (navadno v 3. os. ednine; mikati, želeti) aver voglia, venire voglia, essere tentato:
ima me, da bi ga udaril mi viene voglia di pestarlo

11. (izraža razočaranje, privoščljivost):
dolgo smo odlašali, zdaj pa imamo abbiamo esitato a lungo e adesso stiamo freschi
dolgo je nagajal, zdaj pa ima non ha fatto che dar fastidio, ben gli sta, ha quel che si merita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ne imeti besede o čem non trovar parole a proposito di
ne imeti lepe besede za koga non trovare una parola gentile per
pren. ne imeti dna essere terribilmente ingordo
pren. ne imeti ne glave ne repa non avere né capo né coda
pren. ne imeti pojma o čem non avere la minima idea di qcs.
pren. ne imeti srca essere spietato, senza cuore
besedo ima gospod XY la parola è al signor XY
dovtip ima že brado la barzelletta è stravecchia
šport. igralec je imel dober dan il giocatore era in forma; gled. l'attore era in vena
imeti dobro, trdo glavo essere di testa buona, avere la testa dura
imeti glas parlare ad alta voce; pren. avere un'ugola d'oro
(jo) že imam! eureka!
imeti debelo kožo avere la pelle dura
pren. imeti pri ljudeh kredit godere di molto credito presso la gente
pren. imeti dober nos avere buon naso
imeti oči za kaj avere gli occhi per
pren. le kje imaš oči? dove hai gli occhi?
imej pamet! sale in zucca!
imeti ljudi pod seboj avere gente alle proprie dipendenze
evf. imeti dolge prste avere le mani lunghe
pren. imeti srce le za nekoga amare soltanto uno
pren. imeti sušo v žepu essere al verde, senza il becco di un quattrino
evf. imeti vetrove avere i venti
pren. imeti zveze avere buone entrature (presso), avere amicizie altolocate
imeti kaj proti komu avercela con qcn.
pren. ne imeti niti za sol essere povero in canna
pren. imeti kaj na duši voler dire, confidare
evf. imeti že dušo na jeziku essere al lumicino
pren. imeti jih na hrbtu averne (di anni) sul groppone
pren. imeti koga na očeh tenere d'occhio qcn.
pren. pog. imeti koga na vajetih tenere le briglie a qcn.
pren. pog. imeti na vratu otroke mantenere i figli
pren. imeti koga v časti, v velikih časteh tenere qcn. in grande onore, avere per qcn. grande stima
pren. imeti koga v želodcu tenere qcn. sul gobbo
imeti kaj med seboj litigare; amoreggiare, avere una relazione
pren. imeti roko nad kom proteggere, difendere qcn.
pren. imeti kaj v malem prstu conoscere, sapere qcs. a menadito
žarg. med. imeti bolnika pod kisikom somministrare ossigeno a un malato
imeti veliko pod palcem avere denari a palate, essere ricco sfondato
imeti jih za ušesi essere uno sbarazzino (bambino); essere un furbo matricolato, di tre cotte
imeti česa, koga zadosti averne di qcs., di qcn. fin sopra i capelli
pren. imeti povsod oči osservare, registrare, vedere tutto
imeti prav, ne imeti prav aver ragione, aver torto
pren. pog. ima v glavi en kolešček premalo gli manca una, qualche rotella
žarg. imeti prosto non lavorare, non aver scuola
PREGOVORI:
kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra due litiganti il terzo gode
palica ima dva konca chi mal fa, male aspetti
kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe
čim več ima, več hoče chi più ha, più vuole; l'appetito vien mangiando

B) tr. (postati oče, mati; skotiti, povreči) avere, partorire; figliare:
prejšnji mesec je imela otroka il mese scorso ha avuto un bambino
svinja je imela deset prašičev la scrofa ha figliato dieci porcellini

C) iméti se (imám se) imperf. refl. pog. stare, sentirsi:
imeti se dobro, slabo stare bene, male
dobro se imej, imejte stammi bene, statemi bene

imo

A) agg.

1. knjižno spodnji, najnižji, najgloblji

2. pren. nizkega rodu, stanu

B) m knjižno dno:
dall'imo del cuore iz dna srca

īnferus 3 ali īnfer 3 (Ca.), k temu īnfrā, komp. īnferior -ius, superl. īnfimus 3 ali īmus 3 spodnji (naspr. super[us]).

A. poz. īnfer[us] redko v sg.: super inferque vicinus Ca., inferus an superus deus L. Andr., limen superum inferumque Pl.; zlasti mare inferum Ci. Tirensko morje (naspr. mare superum Jadransko morje) Ci., v pismih tudi brez mare: iter ad superum, navigatio infero Ci. ep. Pogosteje v pl.: omnia supera, infera Ci., infera in loca abire Ci. zaiti; poseb. kot evfem. za podzemlje: dii superi inferique Ci., L. nadzemeljski in podzemeljski bogovi, dii deaeque superi atque inferi Pl., Ter., per flumina iuro infera O. Od tod subst. īnferus -ī, m (sc. locus) podzemlje, pekel: porta inferi Vulg.; īnferī -ōrum, m spodnji, podzemljani, pokojniki, podzemlje, podzemeljski (spodnji) svet: impendet apud inferos saxum Tantalo Ci., existimamus illum apud inferos impiorum supplicia perferre Ci., ad inferos poenas parricidii luere Ci., ille prope ab inferis evocavit omnīs Metellos Ci., Sulla ab inferis excitandus est Ci., si ab inferis exsistat Malleolus Ci., inferorum animas elicere Ci., Cerberus apud inferos Ci., ab inferis exsistere L. od mrtvih vstati, inferos fingere Ci., deferre ad inferos Vell., precari superūm inferūmque numina Iust.; tudi nagrobni spomenik: Lact.

B. abl. sg. f. īnfrā (nam. inferā, sc. parte) stoji

I. adv. na spodnji strani, spodaj, zdolaj: iumenta in flumine supra atque infra constituta C., partes eae, quae sunt infra, dilatantur Ci., mare quod supra quodque adluit infra V., non seges est infra Tib. (v podzemlju); o mestu v govoru in spisih: paulo infra „saepe quaesivi“ inquit Ci., earum litterarum exemplum infra scripsi Ci., infra scriptum est S.; o mestu za mizo pri pojedini: Nomentanus erat super ipsum, Porcius infra H. (infra = ležeč na desni, supra = ležeč na levi), discubuere in summā Antonius et infra scriba ... Versius S. fr.; pren.: non infra descendunt, ut ad infimos perveniant L. tako nizko, liberos eius ut multum infra despectare T. zaničljivo je gledal na njegove otroke kot globoko pod njim stoječe.

— II. praep. z acc.

1. pod: argentum ... infra oppidum exspectabat Ci., infra eum locum C., ut una pars supra Ephesum, altera infra Ephesum navigaret Ci., i. caelum T., i. genua Cu., i. ventriculum Iuv., o te ineptum, qui putas meā interesse, supra terram an infra putrescam Sen. ph.; o mestu za mizo pri pojedini: infra aliquem cubare, accumbere Ci., L., Cu. (prim. I.) na desni strani.

2. (pri glagolih premikanja) dol k, (dol) do: is ... infra etiam mortuos amandatur Ci. (krajevno ime prolept. amandatur eo, ubi infra mortuos sit!); prim.: delata materia infra Veliam L. na kraj pod Velijo.

3. metaf.
a) (časovno) po, za: Homerus infra Lycurgum fuit Ci.
b) (po velikosti, dostojanstvu, ugledu) pod, za: uri magnitudine sunt infra elephantos C. manjši kot ..., res humanas despicere atque i. se positas arbitrari Ci., qui praegravat artes i. se positas H., i. servos ingenium T., (poetae) secundi vel i. secundos Ci., omnia i. se esse Ci., i. omnes infimos homines Ter., i. censum Ter., i. se collocare Suet., invidia i. tuam magnitudinem iacet T., i. Ventidium deiectus Oriens T., i. se aliquid putare Plin. iun.

C. komp. īnferior -ius

1. nižji, niže ležeč, spodnji (naspr. superior): sublicarum pars inferior C., deiectus qui potest esse quisquam, nisi in inferiorem locum de superiore motus? Ci., inferior aedium pars Ci. pritličje, labrum inferius C. spodnja ustnica, Germania superior et inferior T., ex inferiore loco subire C. navzgor se pomikati, ex inferiore loco dicere Ci. z nevzvišenega kraja govoriti (ne z odra), ripa inf. Cu., rami Q., ad inferiora penetrare Cu.; subst.: pondere in inferius ferri O. v globočino, navzdol; acc. n. adv.: altius, inferius egredi O. previsoko, pregloboko, inferius currunt equi suis (equis) O. nižje kot ..., par erat inferior versus O. vsak drugi (spodnji) stih (torej pentameter v distihu); id persequar inferius O. pozneje, bolj spodaj. —

2. metaf.
a) (časovno) poznejši, mlajši: aetate inferiores Ci., erant inferiores, quam illorum aetas Ci., inferiores quinque dies Varr.
b) (po številu, stopnji, stanu, časti, lastnosti, kakovosti) manjši, slabši, nižji: H., Prop., Q., erat inferior numero navium C., inferior copiis N., scelere par est illi, industriā inferior Ci., tu cum omnibus rebus inferior sis Ci., inferius est eorum foedus, quam ceterorum Ci., inferius genus hominum Ci., inferior gradus servitutis Ci., homines inferiores loco Ci. nižji sloji, inferioris iuris magistratus L. nižji uradniki, inferiores ordines C. nižja mesta, nižji čini, nižje stopnje, gens nulla Gallicā gente famā inferior L. ni na slabšem glasu kakor ..., Romani inferiores animo C. manj bojaželjni, non inferior quam magister Ci., dignitate non inferior Ci., supplices inferioresque Ci., inferiorem esse fortunā Ci., inferior virtute, velocitate Iust., crudelis in inferiores Ci., inferioribus auxilium ferre Iust., tempora inferiora Suet., inferius maiestate sua rati T., belli laude inf. Ci.; occ. (v boju) slabši = premagan: inferiorem esse podleči (podlegati), obnemoči, omagati: Alexandrum, quibus antea vicisset, inferiorem fore Cu., nostros non esse inferiores intellexit C., nos inferiores in agendo non futuros Ci., in causā pari inferiorem discedere Ci. premagan zapustiti bojno polje.

Č. superl. īnfimus (īnfumus) 3

1. najspodnejši, najnižji (naspr. summūs): terram esse infimam Ci., cum scripsissem haec infima Ci. nazadnje; večinoma partitivno: infimus collis C. ali mons N. vznožje hriba, gore, nomen infimum in liturā est Ci. konec imena, ab infimā arā anguis emergit Ci. izpod žrtvenika, auricula i. Ci. uhelj, ad infimum Argiletum L. v najnižjem delu Argileta, in infimo foro Pl. na spodnjem koncu trga, ab infimo solo C., infima aequora H.; subst. īnfimum -ī, n najspodnejši del: collis ab infimo acclivis C., angustiis ad infimum (čisto spodaj) fastigium C., collis infima apertus C. na vznožju odprt.

2. metaf. (po dostojanstvu, stanu itd.) najnižji, najslabši: homo Ter., ex infimo genere et fortunae gradu Ci., homo infimo loco natus Ci., infima multitudo Ci., plebs L., Cu., faex populi Ci., condicio servorum Ci., honorum gradus summis hominibus et infimis sunt pares Ci., cum infimo cive Romano (num) amplissimus Galliae comparandus est? Ci., gens H., genus, fortuna Suet., Italia, infima nationum T., precibus infimis aliquid impetrare ab aliquo, petere, ut ... L. s ponižnimi prošnjami; subst.: felicitate infimis par esse videtur Ci. najnižjim, communis infimis, par principibus N.

D. superl. īmus 3,

1. najnižji, najspodnejši: redkeje atrib.: ima sedes Ci., conviva imus H. povsem spodaj ležeč, vox H. diskant (prim. summus), sonus summus, medius, imus Plin., crura Suet., fores V., Manes V.; večinoma partitivno: fundo volvuntur in imo V., ima cauda O. konec repa, ad imam quercum Ph. pri korenini hrasta, bibitur usque eo, dum de dolio imo ministretur Ci. z dna, gurges O. globočina vrtinca, ab imis unguibus (od konca prsta na nogi) usque ad verticem summum Ci. od nog do glave, ab imo pectore V. iz globočine prsi, imae medullae O., sub imo corde V. na dnu srca, pulmonibus imis O. globoko v pljučih, fauces Ci., tellus V., auricula Amm., ima mente formidare Amm., ima cera Suet., valles Val. Fl., mare, aquae, Olympus Val. Fl., ad imos pedes Suet. do peta.

2. subst.
a) īmum -ī, n najspodnejši del, dno: Amm., Cl., ima cornuum L. korenine rogov, ima fontis O., fruges iaciantur in ima O., ab imo suspirare O. iz dna pljuč (globoko) vzdihniti, aquae imo perspicuae O. do dna, ab imo ad summum Q., ima summis miscere Vell., Val. Fl. vse narobe postaviti, qui regit ima (podzemlje) O., ima petit vitellus H. docela tone, ima petunt pisces O.
b) īmī -ōrum, m: maximi imique Sen. ph. najvišji in najnižji.

3. metaf.
a) (časovno) zadnji, poslednji: imus mensis O. konec leta, servetur ad imum (do konca) qualis ab incepto processerit H., ad imum Thraex erit H. nazadnje.
b) (po dostojanstvu) zadnji: superi imique deorum O., valet ima summis mutare (deus) H. = gr. τὰ ἄνω κάτω ποιεῖν.

Innerste, das, Innerstes intima; figurativ srce, im Innersten intimno, v srcu; ins Innerste do dna duše

iti¹ (grem, šel) oditi; hoditi

1. peš: gehen (hitro/počasi schnell/langsam, vzravnano gerade, zgrbljeno gebückt, bos barfuß, s palico am Stock, po prstih auf Zehenspitzen, pod roko eingehakt, peš zu Fuß); v visokih petah: stöckeln

2. z namenom:
iti plesat/pit/volit tanzen/trinken/wählen gehen
iti spat zu Bett gehen, schlafen gehen
iti po (kaj) (prinesti) holen
iti iskat holen gehen, hereinholen, wegholen, zurückholen
iti nakupovat einen Einkaufsbummel machen
iti rakom žvižgat [flötengehen] flötengehen

3.
moči iti -können (skozi durchkönnen, noter hineinkönnen …)
morati iti -müssen (skozi durchmüssen, noter hineinmüssen …)
smeti iti gehendürfen, -dürfen (skozi durchdürfen, gor hinaufdürfen, stran fortdürfen …)

4. s prislovi:iti čéz sem: herübergehen, tja: hinübergehen, figurativno pri kartanju: überstechen, übertrumpfen, pri kuhanju: überkochen
|iti dol sem: heruntergehen, tja: hinuntergehen
|iti gor sem: heraufgehen, tja: hinaufgehen
|iti mimo vorbeigehen, passieren, (minevati) vorübergehen
|iti naprej weitergehen, [vorwärtsgehen] vorwärtsgehen, pred drugimi: vorgehen, iz kakega kraja: weiterziehen
|iti narazen [auseinandergehen] auseinander gehen, figurativno (zrediti se) in die Breite gehen
|iti navzdol abwärtsgehen (tudi figurativno), sem: heruntergehen, tja: hinuntergehen
|iti navzgor aufwärtsgehen (tudi figurativno), sem: heraufgehen, tja: hinaufgehen
|iti nazaj zurückgehen
|iti noter sem: hereingehen, tja: hineingehen
|iti predaleč zu weit gehen ( tudi figurativno ), figurativno zu weit führen, (pretiravati) es zu weit treiben
|iti proč weggehen, fortgehen
|iti sem hergehen
|iti skozi durchgehen (tudi figurativno)
|iti stran weggehen
|iti tja hingehen
|iti ven ausgehen (tudi figurativno), (tja:) hinausgehen (iz aus), sem: herausgehen (iz aus)
ne iti ven zaradi bolezni: das Haus hüten

5. s predlogi:iti čez cesto, mejo ipd: hinübergehen

figurativno iti čez trupla über Leichen gehen
|iti do:
iti do kosti krik ipd.: durch und durch gehen, strah: in die Beine fahren, iti do srca nahegehen, zu Herzen gehen; figurativno iti do dna čemu einer Sache auf den Grund gehen
|iti iz:
figurativno iti iz lima aus den Fugen gehen
iti iz rok v roke von Hand zu Hand gehen
figurativno ne iti iz glave im Kopf herumgehen
|iti k/h komu: zu (jemandem) gehen, (jemanden) aufsuchen
iti h koncu zu Ende gehen, zaloge ipd.: zur Neige gehen
iti k maši/spovedi zur Messe/Beichte gehen
|iti med ljudi: unter die Leute gehen, unter Menschen gehen
|iti mimo česa: vorbeigehen an, sprevod: vorüberzieheniti na:
iti na fronto an die Front rücken, ins Feld rücken
iti na izlet einen Ausflug machen, peš: eine Wanderung/Tour machen
figurativno iti na jetra komu (jemandem) auf den Wecker fallen/gehen, an die Nieren gehen
figurativno iti na limanice komu (jemandem) ins Garn gehen, auf den Leim gehen
iti na lov auf die Jagd gehen, figurativno za glasovi: auf Stimmenfang gehen
iti na obisk einen Besuch machen
iti na oglede auf Brautschau gehen
iti na operacijo sich einer Operation unterziehen
iti na počitnice in die Ferien gehen, in/auf Urlaub gehen
iti na potovanje eine Reise machen
iti na račun koga/čigav auf Konto des … gehen
iti na roko an die Hand gehen
iti na smeh Xu einen Lachreiz verspüren (X verspürt …)
iti na sprehod einen Spaziergang machen
iti na stran (na potrebo) austreten, die Notdurft verrichten
iti na vodo Wasser lassen
iti na živce (jemandem) auf die Nerven fallen/gehen, (jemanden) nerven
|iti naproti komu: (jemandem) entgegengehen, dogodku: (einem Ereignis) entgegensehen
|iti od:
iti od koščice sich vom Stein lösen
figurativno iti od rok delo: gut gehen, von der Hand gehen
|iti po kaj (etwas) holen, herbeiholen
iti po gobe figurativno in die Binsen gehen, zum Teufel gehen
|iti po čem:
iti po stopinjah koga in (jemandes) Fußstapfen treten
figurativno mrzlo iti po hrbtu kalt über den Rücken laufen
|iti pod:
figurativno iti pod kožo [nahegehen] nahegehen, strah: in die Glieder fahren
iti pod vlak sich vor den Zug werfen
|iti pred (jemandem) vorausgehen
|iti preko über (etwas) gehen, (etwas) überschreiten, (segati preko) hinausreichen über, figurativno hinweggehen über, (etwas) übergehen, molče: mit Stillschweigen übergehen
|iti proti zugehen auf
|iti skozi kaj: durch (etwas) durchgehen, hindurchgehen, figurativno durchpassen
|iti v gehen in; hineingehen (in), v posodo ipd.: hineinpassen in
iti v boj in den Kampf ziehen, figurativno auf die Barrikaden gehen
iti v gore in die Berge gehen
iti v inozemstvo ins Ausland gehen, za stalno: außer Landes gehen
iti v kino ins Kino gehen
iti v korak z Schritt halten mit (tudi figurativno)
figurativno iti v nič bachab gehen
figurativno iti v nos in die Nase fahren/stechen
iti v pokoj in Rente gehen, sich zur Ruhe setzen
figurativno iti v prazno auspuffen
iti v promet weggehen, Abnehmer finden
figurativno iti v račun passen, behagen
iti v smrt dem Tod entgegengehen
|iti s/z česa: figurativno
lahko/težko iti z jezika glatt/schwer von der Zunge gehen
|iti s/z kom/čim: gehen mit, mitgehen
iti s časom (naprej) mit der Zeit gehen
iti z roko v roki einhergehen mit, Hand in Hand gehen mit
|iti za mehanika ipd.: eine Stelle als (Mechaniker) annehmen
|iti za kom: hinter … gehen, (jemandem) hinterhergehen, (jemandem) nachgehen

6.
iti svojo pot seines Weges gehen
zadeva: seinen Gang gehen, seinen Lauf nehmen
|iti vase figurativno in sich gehen, mit sich zu Rate gehen

íti to go; (peš) to walk, to go on foot; (stopati) to tread, to stride; (s težavo) to trudge; to stump; (ura) to go; (ladja) to be bound for; (vlak) to leave, to start

íti dalje to go on, to advance, to proceed
íti gor (dol) to go up (to go down)
íti mimo to go (ali to pass) by
íti nazaj to go back
íti po kaj to go for (ali to fetch ali to go and fetch) something
íti preko to cross
íti proč to go away, to go off
íti ven to go out
íti stran to go off
íti čez cesto to cross the street
íti na lov to go hunting
íti h komu to go up to someone, (obiskati ga) to call on someone
íti komu naproti to go to meet someone
pustiti koga íti to let someone go
íti dobro v prodajo to be selling well
íti hitreje to go faster, to push on
íti skupaj to go together
íti s kom to accompany someone
íti s kolesom to cycle
íti korakoma to go at footpace
íti kot namazano, kot po maslu to go swimmingly, to go like clockwork
íti na deželo, na kmete to go off to the country
íti med ljudi, med družbo to go into society
íti na sprehod to go for a walk
íti na kose, na koščke to go to pieces
íti na potovanje to go on a journey
íti h koncu, h kraju to be approaching the (ali its) end, (o stvari) to be coming to an end
íti komu k srcu to go to one's heart
íti kaki stvari do dna (figurativno) to get to the bottom of something
íti spat to go to bed
íti preko vseh ugovorov to override (ali to disregard ali to waive) all objections
íti na bolje to improve
íti na lim, na limanice to fall into a trap
íti vase (figurativno) to retire within oneself
iti komu s pota to make room for someone
Kako ti gre? how are you getting on?, how are you?
izvrstno mi gre I am A1, I'm fine
kako ti gre v šoli? how are you getting on at school?
za kaj (pa) gre? what's it all about?
za to gre (v tem je stvar) that's the point
kadar gre za... when it comes to...
dobro mu gre he is doing well
gre za moje življenje, za mojo čast my life, my honour is at stake
gre za veliko vsoto a large sum is at stake
gre za življenje ali smrt it's a matter of life and death
gre v milijone that runs into millions
posli gredo slabo business is slack (ali dull)
tako ne bo šlo this won't do
to ne bo šlo brez težav it won't be an easy job, it'll cost some trouble
grem k frizerju I am going to the barber's (ali hairdresser's)
če bi šlo po mojem if I had my way
to gre malo predaleč that's going a bit too far
drugače ne gre, ne bo šlo it won't work any other way, figurativno that can't be helped
vse gre narobe everything is topsy-turvy
z njim gre navzdol (h koncu) he is in a bad way
ne morem iti preko tega I can't get over it
naj gre, kot hoče! come what may!
kam gre ta pot? where does this road (ali path) lead?
to mi ne gre v glavo I cannot understand it, it's beyond me, I don't see any reason for it
mati je šla nakupovat Mother has gone shopping
proti šesti uri gre it's nearly six
gre proti poldnevu it's getting on for noon
zaloge gredo h kraju stocks are running short
delo mu gre hitro izpod rok he is quick at his work
4 v 15 gre 3-krat, in ostane 3 4 into 15 goes 3 times, and 3 over
pojdi. pojdi, pretiravaš! come, come, you are exaggerating!
lahko greste! (služabniku ipd.) that is all for the present
če je šlo vse, naj gre še to! (figurativno) in for a penny, in for a pound!
íti se to play

iz prep.

1. (izraža premikanje navzven) da, di:
stopiti iz hiše uscire di casa
priti iz Nemčije venire dalla Germania

2. (izraža izhodišče, izvor) da, di:
sin iz drugega zakona figlio di secondo letto
iz njegovega govorjenja je dognal resnico dalle sue parole gli riuscì di scoprire la verità

3. (izraža pripadnoat, okolje) di, da:
kava iz Brazilije caffè del Brasile

4. (izraža prehajanje, spreminjanje) da:
prevajati iz italijanščine v slovenščino tradurre dall'italiano in sloveno

5. (s pomožnim glagolom izraža stanje zunaj česa) fuori (di):
obleka je iz mode il vestito è fuori moda
bolnik je iz nevarnosti il malato è fuori pericolo

6. (za izražanje časovnega izhodišča) da, di:
spomini iz mladosti ricordi di gioventù

7. (za izražanje snovi, iz katere je kaj) di:
kipec iz brona statuetta di bronzo
izpit iz matematike esame di matematica

8. (za izražanje nagiba ali vzroka) per:
storiti kaj iz strahu fare qcs. per paura
oditi iz protesta andarsene per protesta

9. (za izražanje odnosa do koga) di:
briti norce iz koga farsi beffe di qcn.

10. (za izražanje načina, kako se kaj dogaja) di, da:
prerokovati iz kart predire il futuro dalle carte
iz dna duše hvaležen grato dal profondo del cuore
iz srca rad di tutto cuore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. živeti iz dneva v dan vivere dall'oggi al domani
biti ves iz sebe od veselja, od strahu essere fuori di sé dalla gioia, dalla paura
biti slabši iz dneva v dan peggiorare di giorno in giorno

izpíti (izpijem) to drink out (off, up); to finish one's glass

izpíti do dna to drain a glass, to empty to the dregs, to leave no heeltaps; to empty a glass at one gulp
izpíti na dušek to drain at one gulp, to drink off at a draught
izpíti do zadnje kaplje to drink to the last drop

jasniti se povratni glagol
1. (o vremenu) ▸ kiderül, kitisztul, derül, tisztulV sredo čez dan bo dež od zahoda ponehal in popoldne se bo pričelo jasniti. ▸ Szerdán nap közben megszűnik a nyugat felől érkező csapadék és délután tisztulni kezd az ég.

2. (postajati razločen) ▸ tisztázódik, kirajzolódik
Sporna vprašanja se počasi jasnijo. ▸ A vitás kérdések lassan tisztázódnak.
Obrisi hiš so se vse bolj jasnili. ▸ A házak körvonalai egyre jobban kirajzolódtak.

3. (o mišljenju ali razumevanju) ▸ összeáll a kép, kitisztul a képZačelo se mi je jasniti. Če ostanem tukaj še urico ali dve, pa bom prišel reči do dna. ▸ Kezdett összeállni a kép előttem. Ha még egy-két órát itt maradok, a végére járok a dolognak.

4. (o izboljševanju situacije) kontrastivno zanimivo ▸ elvonulnak a viharfelhők, jobbra fordul, egyenesbe jönOdnos med Korejama ima svoje svetle in temne trenutke. Recimo, da se je zdaj začelo jasniti. ▸ A két Korea közötti kapcsolatnak vannak világos és sötét pillanatai. Fogalmazhatunk úgy, hogy most kezdenek elvonulni a viharfelhők.
Potem ko se je Fiat ubadal s precejšnjim usihanjem prodaje, se mu je lani nebo začelo jasniti. ▸ Azt követően, hogy a Fiat az értékesítés jelentős visszaesésével küzdött, tavaly kezdett egyenesbe jönni.
Jasni se tudi nebo nad to življenjsko štorijo. ▸ Lassacskán az életének története is jobbra fordul.

5. (o izboljševanju volje ali počutja) ▸ felderül, jókedvre derül, jókedve lesz"Najbolj smo se bale Branka, ampak tudi on je bil navdušen nad nami! Njegov obraz se je med našim petjem začel jasniti!" ▸ „Leginkább Brankótól féltünk, de őt is lenyűgöztük. Földerült az arca, amikor énekeltünk.”

katekizem samostalnik
1. religija (verski priročnik) ▸ katekizmus, kátéPrve znane posvetne knjige z baltskega ozemlja, napisane v ljudskem jeziku, so bili luteranski in katoliški katekizmi iz 16. stoletja. ▸ A balti területek első ismert világi, a nép nyelvén íródott könyvei a XVI. századi luteránus és a katolikus katekizmusok voltak.

2. neštevno, religija (verski nauk) ▸ katekizmusUradni katekizem in cerkveni kodeks dovoljujeta smrtno kazen. ▸ A hivatalos katekizmus és az Egyházi Törvénykönyv engedélyezi a halálbüntetést.
Protestantski katekizem (PK) je na Slovenskem zanimiv prav prek razlike s katoliškim. ▸ A protestáns katekizmus (PK) éppen a katolikus katekizmustól való eltérése miatt érdekes Szlovéniában.

3. (osnovni priročnik, vodilo) ▸ kiskátéPo Dolencu se imenuje kar devet operativnih postopkov, njegove knjige pa so katekizem kirurgije lobanjskega dna. ▸ Kilenc műtéti eljárást neveztek el Dolencről, könyveit pedig a koponyaalapi sebészet kiskátéjaként tartják számon.

Kelch, der, (-/e/s, -e) kelih, kupa; Pflanzenkunde čaša; Niere: čašica; den Kelch bis auf die Neige leeren izpiti kelih/kupo do dna; mag dieser Kelch an mir vorübergehen figurativ naj gre ta kelih mimo mene