Franja

Zadetki iskanja

  • knezováti to rule as a prince
  • kólikorkólikrat as often as

    kólikorkólikrat je poskusil, zmeraj mu je spodletelo every time he tried, he (always) failed
  • kraljeváti to reign (ali to rule, to govern) as a king; to act the king; to king it
  • Kreuzas, Kreuzass, das, križev as
  • kurbáti se (vulgarno) to be a whore, to work as a whore; žargon to be on the game; ZDA to hustle; arhaično to harlot
  • Lacō (pesn. Lacōn) -ōnis, m (Λάκων) Lakónec, prebivalec peloponeške pokrajine Lakonije, Lakedajmónec: Leonides Laco Ca. ap. Gell., Laconis illa vox Ci., regnata petam Laconi rura Phalanto H.; Laco predvsem o Lizandru in Agezilaju: N.; o lakonskih psih plemenite pasme, ki so sloveli po svoji moči, čuječnosti in rdeči dlaki: fulvus Lacon H., praevalidus Lacon; pl. Lacōnes -um, acc. -as, m (Λάκωνες) Lakónci, Lakónca (du.), Lakedajmónci, Lakedajmónca (du.): Pl., Varr. fr., L. idr.; poseb. Ledaei Lacones ali pii Lacones ali sidus Laconum Mart. (o Kastorju in Poluksu). — Od tod subst. Lacōnia -ae, f = Lacōnica (gl. spodaj) Lakónija: Plin.; adj.

    1. Lacōnicus 3 (Λακωνικός) lakónski, lakedajmónski: clavis Pl. (poseben ključ, s katerim je bilo mogoče vrata od zunaj odpirati in zaklepati, navadni ključi so vrata odpirali le od znotraj), purpura H., ager, ora (obala) L., classis, sinus Mel., canes Plin. (prim. zgoraj fulvus Lacon); subst.
    a) Lacōnica -ae, f (sc. terra): Vell., Plin. ali Lacōnicē -ēs, f (Λακωνική sc. γῆ): N., Mel. Lakónika, Lakónija, peloponeška pokrajina z glavnim mestom Lakedajmon (Šparta, Sparta).
    b) Lacōnicum -ī, n α) (sc. balneum) lakónska dvorana, lakónik = suha (znojna) kopel, del tople kopeli (caldarium) v kopališču: Ci. ep., Vitr., Cels., Col. β) (sc. vestimentum) neko lakónsko oblačilo, lakónik: Pl.

    2. Lacōnis -idis, f (Λακωνίς) lakónska, lakedajmónska: matre Laconide nati O.; kot subst. = Lacōnica: Mel. — Kot rim. nom. propr. Lacō -ōnis, m Lákon

    1. Laco (Anagnīnus) Lakon (Anagnijec), pristaš Marka Antonija: Ci.

    2. Laco (Achaeus) Lakon (Ahajec): T.

    3. Cornelius Laco Kornelij Lakon, praefectus praetorii pod cesarjem Galbo: T.
  • lásnat hair-thin, thin as hair; capilliform
  • Magnēs -ētis, m (Μάγνης) magnétski, magnézijski, iz Magnézije: Magnes campus Val. Fl., lapis Magnes Lucr. ali Magnes (magnes) lapis Plin., tudi samo Magnes (magnes) Plin., Sil., Cl., Isid., Aug. magnetovec, magnet (ki ga Plin. deli na moškega in ženskega; slednji je naš rjavec ali rjavi manganovec); subst. m. Magnézijec: Ci., večinoma v pl. Magnētes -um, acc. -ēs in -ăs, m (Μάγνητες) Magnézijci, preb. tesal(ij)skega polotoka Magnezije: L., Lucan., pa tudi mesta Magnezije v Lidiji: O., T., Plin., L. idr. — Od tod Magnēsia -ae, f (Μαγνησία) Magnézija

    1. rodoviten tesal(ij)ski polotok jugovzhodno od Ose: L., Mel.

    2. mesto v Kariji ob Majandru (zdaj Inek-bazar): L., N.

    3. mesto v Lidiji ob Hermu ob severnem vznožju Sifila (zdaj Manissa): L. Magnēsius (Magnēsus) 3 (Μαγνήσιος) magnézijski: saxum Lucr. magnet(ovec). Magnēssa -ae, f (Μάγνησσα) Magnézijka: H. Magnētis -idis, acc. -ida, f (Μαγνητίς) magnézijska: Argo O. (po bajki zgrajena v magnezijskih Pagazah in splavljena pri Afetah). Magnēticus 3 (Μαγνητικός) magnézijski: gemma Cl. Magnēsiānī -ōrum, m Magnézijci, preb. karijskega mesta Magnezije: Hier. Magnētarchēs -ae, acc. -ēn m (Μαγνητάρχης) magnetárh, najvišji oblastnik tesal(ij)skih Magnezijcev: L.
  • medén1 (of) honey; honeyed, honied; made with honey, sweet as honey; figurativno (laskajoč) flattering

    medéno sladek honey-sweet, figurativno honeyed
    medéni keksi honey biscuits pl
    medén kolač honey cake; gingerbread
    medéna rosa honeydew
    medéni tedni honeymoon
    preživljati medéne tedne to honeymoon
  • mešetáriti to act as broker (ali jobber, middleman, go-between); to transact business as broker

    mešetáriti o čem to dicker over something
  • mimogredé in passing; when passing; as I passed by

    mimogredé povedano incidentally, by the way
    mimogredé omenjeno parenthetically, by the bye (ali by)
  • nabáviti to purchase, to buy (in), to acquire; to obtain; to work as a buyer; to procure; to get; (živila) to cater

    nabáviti komu kaj to provide something for someone
    nabáviti si zemljevid to get oneself a map
    nabáviti denar to raise money
  • narávno naturally; of course, to be sure, surely, sure enough, as a matter of course
  • nasánkati se to have as much tobogganing (ali sledging, ZDA sledding) as one wishes; figurativno (uračunati se) to miscalculate; to be imposed upon
  • nasplóh generally, in general; at large; as a rule
  • navádno prislov usually, habitually; customarily; generally; as a rule; as usual

    navádno večerjamo ob osmih we usually take dinner at 8 o'clock
  • običájno prislov usually, habitually, generally, in general, commonly, as a rule

    kot običájno as usual
    Kako je kaj? - Kot običájno How is life these days? Much as usual.
  • obój, obója, obóje ambos, -as

    obojega spola de uno y otro sexo; gram de género ambiguo
  • odjávljen reported as having left (oziroma removed to another flat, abode)
  • odkúpec odkúpnik amount paid as ransom or repurchase; repurchaser; ransomer
Število zadetkov: 1228