Franja

accavallare

A) v. tr. (pres. accavallo)

1. okobaliti

2. postaviti dve ali več stvari eno vrh druge:
accavallare le gambe prekrižati noge
accavallare una maglia križati petljo

B) ➞ accavallarsi v. rifl. (pres. mi accavallo) kopičiti se, grmaditi se

accennare

A) v. intr. (pres. accenno)

1. pomigniti, pokazati (na kaj):
accennare di sì col capo prikimati z glavo

2. pren. namigniti, meriti (na kaj):
a chi accennava con quel discorso? na koga je meril s temi besedami?

3. kazati (na), groziti:
il tempo accenna a piovere vreme kaže na dež

B) v. tr.

1. pokazati (z roko) koga ali kaj

2.
accennare qcs. a qcn. komu kaj omeniti

3. naznačiti, nakazati:
accennare un motivo nakazati motiv

accession¹ [ækséšən] samostalnik (to k)
dostop; pristop; prirastek, povečanje; nastop vlade ali službe

accession to knowledge pridobitev znanja; množina nove pridobitve
accession to the throne zasedba prestola
accession catalogue katalog novih knjig

accidenter [aksidɑ̃te] verbe transitif, familier povzročiti nesrečo ali škodo

accidenter un cycliste povzročiti nesrečo kolesarja

accostare

A) v. tr. (pres. accōsto) približati, primakniti, primikati, dati (k):
accostare un mobile al muro primakniti kos pohištva k zidu
accostare una persona ogovoriti nekoga
accostare le imposte pripreti oknice

B) v. intr. navt. približati ladjo z bokom k drugi ladji ali k obrežju

C) ➞ accostarsi v. rifl. (pres. mi accōsto)

1. približati se, stopiti (k), postaviti se (k):
accostarsi al fuoco stopiti k ognju
accostarsi a un'idea, a un partito pren. postati pristaš neke ideje, stranke
accostarsi a un'arte pren. zanimati se za neko vejo umetnosti
accostarsi ai classici pren. lotiti se študija klasikov, poglobiti se v klasike
accostarsi ai Sacramenti relig. pristopiti k zakramentom

2. biti podoben, soroden:
un verde che si accosta all'azzurro zelena, ki prehaja v modro

acétate [asetat] masculin acetat, sol ali ester ocetne kisline

achalander [-de] verbe transitif založiti, oskrbeti z blagom; privabiti, pridobivati odjemalce ali goste (npr. za hotel)

acollarar (psu, konju) ovratnik ali komat natakniti; zvezati (lovske pse)

Am acollararse (con) spopasti se (s)

acomodar urediti, v red spraviti; namestiti, postaviti; pod streho spraviti, preskrbeti, preskrbovati; poravnati prepir; primeren ali prikladen biti, prav biti, všeč biti

acomodarse primeren biti, prilegati se, ujemati se
acomodarse a las circumstancias prilagoditi se položaju
acomodarse de oskrbeti se z

acordonar z vrvjo prevezati, omejiti; vojska kordon napraviti, napraviti zaporo z vojaškimi ali policijskimi stražami

acostar [-ue-] v posteljo položiti ali spraviti; približati (se); doseči obalo

acostarse leči, spat iti; bližati se (obali)

actualité [aktüalite] féminin (sedanja) pomembnost ali nujnost, sedanjost, sodobnost, aktualnost; pluriel dnevni dogodki, tednik ali dnevnik v kinu, na televiziji

d'actualité aktualen, pereč
question féminin d'actualité pereče vprašanje
actualités télévisées televizijski dnevnik ali obzornik
ce livre n'est plus d'actualité ta knjiga ni več aktualna
s'intéresser à l'actualité politique zanimati se za sodobna politična vprašanja

àdar -a m, rod. mn. ȁdārā (hebr.)
1. šesti mesec civilnega ali dvanajsti cerkvenega leta pri Židih
2. sveti ogenj pri Irancih

adelantar naprej pomakniti ali spraviti, pospešiti, naprej poslati, prehiteti, preseči, izpopolniti; vnaprej plačati

adelantar la paga dati predjem na plačo
el enfermo adelanta mucho bolnik se mnogo bolje počuti
adelantarse napredovati, naprej iti, prehitevati (ura), prekositi; drzniti se
adelantarse a los demás prekositi ostale
adelantarse al deseo de algn ustreči želji

ademption [ədémpšən] samostalnik
preklic darila ali volila

adiamiento moški spol določitev dneva ali roka

adoptō -āre -āvī -ātum

1. izb(i)rati si kaj, (iz)voliti si kaj, vzeti kaj, jemati kaj; s predikatnim acc.: sociam te mihi adopto Pl., is agit causam, quem sibi provincia defensorem sui iuris adoptavit Ci., adoptare sibi aliquem patronum Ci.; se alicui Plin. v last se dati komu; z neživimi obj.: amnes Amm. (o Renu) piti, virtutes veterum Lamp. oprijeti se česa, privaditi se; pesn.: Etruscas Turnus adoptat opes V. vzame za pomoč.

2. occ. koga vzeti za svojega otroka, za sina ali vnuka, posvojiti koga, posinoviti koga, redkeje koga vzeti za svojega očeta (naspr. abdicare; prim. adoptio in arrogo): Pl., Ter., Cu., Icti., Eccl. idr., aliquem T., Suet., Q., Caecilius moriens testamento Atticum adoptavit (zato se je ta imenoval Q. Caecilius Pomponianus Atticus) N., ob easdem artīs a Micipsā ... in regnum (se) adoptatum esse S. ga je Mikipsa posinovil kot naslednika za vladanje; s predikatnim acc.: ad. aliquem sibi filium Ci., aliquem sibi patrem Plin.

3. pren.
a) ker je dobil posvojenec novo (t. j. posvojiteljevo) ime, je adoptare pogosto = ime (priimek) dati ali nadeti, imenovati: „frater“, „pater“ adde; ut cuique est aetas, ita quemque facetus adopta H. kakor je kdo star, (vzemi ga vljudno v svoje sorodstvo s primernim nagovorom =) nagovori ga s primernim sorodstvenim imenom („ljubi brat“, „ljubi oče“ itd.), Baetis ... Oceanum Atlanticum provinciam adoptans petit Plin. provinco po sebi imenujoč; tako tudi ad. cognomen Vitr. ali nomen Plin. ali nomen sibi Mart., ad. aliquid nomini suo Plin. čemu po sebi dati ime, ad. aliquid in nomen regis Stat. imenovati po kralju,
b) udeležiti se česa: adoptari in bona libertatis nostrae Fl.
c) vcepiti (vcepljati), s cepljenjem pridobi(va)ti: fac ramus ramum adoptet O. fruges adoptatae Col. poet.

adsorbírati -òrbīrām, àdsorbovati -ujēm (lat. ad, sorbere) fiz. adsorbirati, zgoščevati plinaste ali raztopljene snovi na svoji površini: crna platina adsorbira kisik, adsorbuje kiseonik

aduar moški spol arabsko ali cigansko šotorišče; ameriška španščina indijanski tabor

aēneus, star. ahēneus 3

1.
a) brončen, iz brona, meden: Pl., Ca., Varr., Cu., Gell., candelabra, equus, statua Ci., columna L., loricae Ci., N., signa H.; subst. aēneum -ī, n bronasta posoda: Ca., Plin.
b) bronaste barve, rdeče rumen: barba Suet.

2. pren.
a) bronast, jeklen = trden kakor bron ali jeklo, nepremagljiv: turris H., O., hic murus aēneus esto H. trden.
b) aēnea proles bronasti (železni) rod, bronasta (železna) doba: O.
c) v denar spremenjen: frumentum Cod. Th.