Franja

Zadetki iskanja

  • accavallare

    A) v. tr. (pres. accavallo)

    1. okobaliti

    2. postaviti dve ali več stvari eno vrh druge:
    accavallare le gambe prekrižati noge
    accavallare una maglia križati petljo

    B) ➞ accavallarsi v. rifl. (pres. mi accavallo) kopičiti se, grmaditi se
  • accennare

    A) v. intr. (pres. accenno)

    1. pomigniti, pokazati (na kaj):
    accennare di sì col capo prikimati z glavo

    2. pren. namigniti, meriti (na kaj):
    a chi accennava con quel discorso? na koga je meril s temi besedami?

    3. kazati (na), groziti:
    il tempo accenna a piovere vreme kaže na dež

    B) v. tr.

    1. pokazati (z roko) koga ali kaj

    2.
    accennare qcs. a qcn. komu kaj omeniti

    3. naznačiti, nakazati:
    accennare un motivo nakazati motiv
  • accession1 [ækséšən] samostalnik (to k)
    dostop; pristop; prirastek, povečanje; nastop vlade ali službe

    accession to knowledge pridobitev znanja; množina nove pridobitve
    accession to the throne zasedba prestola
    accession catalogue katalog novih knjig
  • accidenter [aksidɑ̃te] verbe transitif, familier povzročiti nesrečo ali škodo

    accidenter un cycliste povzročiti nesrečo kolesarja
  • accostare

    A) v. tr. (pres. accōsto) približati, primakniti, primikati, dati (k):
    accostare un mobile al muro primakniti kos pohištva k zidu
    accostare una persona ogovoriti nekoga
    accostare le imposte pripreti oknice

    B) v. intr. navt. približati ladjo z bokom k drugi ladji ali k obrežju

    C) ➞ accostarsi v. rifl. (pres. mi accōsto)

    1. približati se, stopiti (k), postaviti se (k):
    accostarsi al fuoco stopiti k ognju
    accostarsi a un'idea, a un partito pren. postati pristaš neke ideje, stranke
    accostarsi a un'arte pren. zanimati se za neko vejo umetnosti
    accostarsi ai classici pren. lotiti se študija klasikov, poglobiti se v klasike
    accostarsi ai Sacramenti relig. pristopiti k zakramentom

    2. biti podoben, soroden:
    un verde che si accosta all'azzurro zelena, ki prehaja v modro
  • acétate [asetat] masculin acetat, sol ali ester ocetne kisline
  • achalander [-de] verbe transitif založiti, oskrbeti z blagom; privabiti, pridobivati odjemalce ali goste (npr. za hotel)
  • acollarar (psu, konju) ovratnik ali komat natakniti; zvezati (lovske pse)

    Am acollararse (con) spopasti se (s)
  • acomodar urediti, v red spraviti; namestiti, postaviti; pod streho spraviti, preskrbeti, preskrbovati; poravnati prepir; primeren ali prikladen biti, prav biti, všeč biti

    acomodarse primeren biti, prilegati se, ujemati se
    acomodarse a las circumstancias prilagoditi se položaju
    acomodarse de oskrbeti se z
  • acordonar z vrvjo prevezati, omejiti; vojska kordon napraviti, napraviti zaporo z vojaškimi ali policijskimi stražami
  • acostar [-ue-] v posteljo položiti ali spraviti; približati (se); doseči obalo

    acostarse leči, spat iti; bližati se (obali)
  • actualité [aktüalite] féminin (sedanja) pomembnost ali nujnost, sedanjost, sodobnost, aktualnost; pluriel dnevni dogodki, tednik ali dnevnik v kinu, na televiziji

    d'actualité aktualen, pereč
    question féminin d'actualité pereče vprašanje
    actualités télévisées televizijski dnevnik ali obzornik
    ce livre n'est plus d'actualité ta knjiga ni več aktualna
    s'intéresser à l'actualité politique zanimati se za sodobna politična vprašanja
  • àdar -a m, rod. mn. ȁdārā (hebr.)
    1. šesti mesec civilnega ali dvanajsti cerkvenega leta pri Židih
    2. sveti ogenj pri Irancih
  • adelantar naprej pomakniti ali spraviti, pospešiti, naprej poslati, prehiteti, preseči, izpopolniti; vnaprej plačati

    adelantar la paga dati predjem na plačo
    el enfermo adelanta mucho bolnik se mnogo bolje počuti
    adelantarse napredovati, naprej iti, prehitevati (ura), prekositi; drzniti se
    adelantarse a los demás prekositi ostale
    adelantarse al deseo de algn ustreči želji
  • ademption [ədémpšən] samostalnik
    preklic darila ali volila
  • adiamiento moški spol določitev dneva ali roka
  • adoptō -āre -āvī -ātum

    1. izb(i)rati si kaj, (iz)voliti si kaj, vzeti kaj, jemati kaj; s predikatnim acc.: sociam te mihi adopto Pl., is agit causam, quem sibi provincia defensorem sui iuris adoptavit Ci., adoptare sibi aliquem patronum Ci.; se alicui Plin. v last se dati komu; z neživimi obj.: amnes Amm. (o Renu) piti, virtutes veterum Lamp. oprijeti se česa, privaditi se; pesn.: Etruscas Turnus adoptat opes V. vzame za pomoč.

    2. occ. koga vzeti za svojega otroka, za sina ali vnuka, posvojiti koga, posinoviti koga, redkeje koga vzeti za svojega očeta (naspr. abdicare; prim. adoptio in arrogo): Pl., Ter., Cu., Icti., Eccl. idr., aliquem T., Suet., Q., Caecilius moriens testamento Atticum adoptavit (zato se je ta imenoval Q. Caecilius Pomponianus Atticus) N., ob easdem artīs a Micipsā ... in regnum (se) adoptatum esse S. ga je Mikipsa posinovil kot naslednika za vladanje; s predikatnim acc.: ad. aliquem sibi filium Ci., aliquem sibi patrem Plin.

    3. pren.
    a) ker je dobil posvojenec novo (t. j. posvojiteljevo) ime, je adoptare pogosto = ime (priimek) dati ali nadeti, imenovati: „frater“, „pater“ adde; ut cuique est aetas, ita quemque facetus adopta H. kakor je kdo star, (vzemi ga vljudno v svoje sorodstvo s primernim nagovorom =) nagovori ga s primernim sorodstvenim imenom („ljubi brat“, „ljubi oče“ itd.), Baetis ... Oceanum Atlanticum provinciam adoptans petit Plin. provinco po sebi imenujoč; tako tudi ad. cognomen Vitr. ali nomen Plin. ali nomen sibi Mart., ad. aliquid nomini suo Plin. čemu po sebi dati ime, ad. aliquid in nomen regis Stat. imenovati po kralju,
    b) udeležiti se česa: adoptari in bona libertatis nostrae Fl.
    c) vcepiti (vcepljati), s cepljenjem pridobi(va)ti: fac ramus ramum adoptet O. fruges adoptatae Col. poet.
  • adsorbírati -òrbīrām, àdsorbovati -ujēm (lat. ad, sorbere) fiz. adsorbirati, zgoščevati plinaste ali raztopljene snovi na svoji površini: crna platina adsorbira kisik, adsorbuje kiseonik
  • aduar moški spol arabsko ali cigansko šotorišče; ameriška španščina indijanski tabor
  • aēneus, star. ahēneus 3

    1.
    a) brončen, iz brona, meden: Pl., Ca., Varr., Cu., Gell., candelabra, equus, statua Ci., columna L., loricae Ci., N., signa H.; subst. aēneum -ī, n bronasta posoda: Ca., Plin.
    b) bronaste barve, rdeče rumen: barba Suet.

    2. pren.
    a) bronast, jeklen = trden kakor bron ali jeklo, nepremagljiv: turris H., O., hic murus aēneus esto H. trden.
    b) aēnea proles bronasti (železni) rod, bronasta (železna) doba: O.
    c) v denar spremenjen: frumentum Cod. Th.