Franja

lórd lord, peer

povišati (koga) v lórda to raise (someone) to the peerage
vesti se, obnašati se kot lórd, igrati lórda to lord it, to act the lord
živeti kot lórd to live like a lord
lordstvo lordship

lúksus luxury; sumptuousness

živeti v lúksusu to live in luxury
privoščiti si lúksus v... to permit oneself the luxury of...
zakoni proti lúksusu zgodovina sumptuary laws pl
to je lúksus that's a luxury
nimam denarja za tak lúksus I have no money for such luxuries

lúna lune ženski spol

mlada luna jeune lune
polna luna pleine lune
luna raste (pojema) la lune croît (décroît)
rastoča (pojemajoča) luna lune croissante (décroissante)
pristanek na luni alunissage moški spol, atterrissage moški spol sur la lune
raketa na luno fusée ženski spol lunaire
lajati v luno aboyer à la lune
luna ga trka il a le cerveau (ali l'esprit) dérangé
živeti na luni (figurativno) vivre (ali etre) dans la lune

lúna luna f

rastoča (pojemajoča) luna luna creciente (menguante)
pristanek na luni alunizaje m
raketa na luno cohete m lunar
luna sije hace luna
pri(haja)ti z lune (fig) venir de otro mundo
polna luna luna llena; plenilunio m
luna ga trka le falta un tornillo; no está bien de la cabeza
pristati na luni alun(iz)ar; posarse en la luna
živeti na luni (fig) vivir en la luna

máčka zoologija (female) cat, she-cat

divja máčka wild cat
máčka je trdoživa a cat has nine lives
máčka prede the cat purrs
razumeti se kot pes in máčka to get on (together) like cat and dog
živeti kot pes in máčka to live a cat-and-dog life
hoditi kot máčka okoli vrele kaše to beat about the bush
kadar máčkae ni doma, miši plešejo when the cat is away, the mice do play
poparjena máčka se še mrzle vode boji once bitten, twice shy
máčka pade vedno na noge a cat always lands on its feet

máčka chat moški spol , chatte ženski spol

angorska mačka chat angora
divja mačka chat sauvage
morska mačka guenon ženski spol
hoditi kot mačka okoli vrele kaše chat échaudé craint l'eau froide
živeti kot pes in mačka vivre comme chien et chat
kadar mačke ni doma, miši plešejo quand le chat n'est pas là (ali le chat parti), les souris dansent

máčka gata f

divja mačka gato m montés
morska mačka macaco m
igrati se mačko in miš jugar al gato y el ratón
hoditi kot mačka okoli vrele kaše andar con rodeos, andarse por las ramas
živeti kot pes in mačka vivir como el perro y el gato
če mačke ni doma, miši plešejo cuando el gato está fuera, los ratones se divierten

máli (-ega)

A) m bambino, piccolo; figliolo

B) máli (-a -o) adj.

1. (določna oblika od majhen) piccolo:
mali prst mignolo
male in velike črke (lettere) minuscole e maiuscole
mala vrata porticina
mala kmetija piccolo podere, poderetto
mala buržoazija piccola borghesia
mala trgovina commercio al minuto
geogr. Mala Azija Asia Minore
hist. Pipin Mali Pipino il Breve

2.
mala potreba bisogno piccolo
iti na malo potrebo fare la pipì, il bisognino
hist. mala antanta Piccola Intesa
lov. mala divjad selvaggina minuta
publ. mala Evropa piccola Europa
mala južina merenda
fiz. mala kalorija millicaloria
bot. mala kopriva ortica (Urtica urens)
nareč. mala krivina piccola curvatura
šol. mala matura licenza di scuola media inferiore
mala plošča disco (fonografico)
šah. mala rokada arrocco corto
zool. mala rovka toporagno (Sorex minutus)
bot. mala štorovka famigliola gialla, falso chiodino (Kuehneromyces mutabilis)
male živali bestiame minuto
publ. mali človek uomo della strada, uomo qualunque
šport. mali golf minigolf
rel. mali greh peccato veniale
mali hlapec garzone
mali kmet piccolo contadino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fiziol. mali krvni obtok circolazione polmonare
mali lov caccia minuta
astr. Mali voz, Mali medved Orsa Minore
anat. mali možgani cervelletto
šport. mali nogomet calcetto, calcio a 5
gled. mali oder teatro sperimentale
časn. mali oglasi piccoli annunci
mali lastnik piccolo proprietario
zool. mali skovik civetta nana (Glaucidium passerinum)
rel. mali šmaren Natività di Maria Vergine
bot. mali zimzelen pervinca (Vinca minor)
mali bratranec cugino di secondo grado
publ. mali ekran schermo (televisivo), TV, piccolo schermo
pren. biti v malih nebesih toccare il cielo col dito, essere al settimo cielo
pren. imeti kaj v malem prstu conoscere qcs. a menadito
pren. živeti ko mali bog vivere come un papa
zool. mala bobnarica nannotto, tarabusimo (Ixobrichus minutus)
zool. mala lipa pispola (Anthus pratensis)
muz. mala flavta ottavino
anat. mala pečica piccolo omonto
biol. mala rdeča krvnička microcita
zool. mala tukalica schiribilla, gallinella palustre (Porzana parva)
zool. mala uharica assiolo, (Otus scops)
šport. male tekmovalne sani slittino
anat. male sramnice ninfe
mali avto utilitaria; ekst. seicento
iron. mali bog nume
zool. mali borov rilčkar pissode (Pissodes notatus)
zool. mali deževnik corriere piccolo (Charadius dubius)
bot. mali jesen ornello, avorniello, laburno (Fraxinus ornus)
anat. mali jeriček ugola
zool. mali kapič mazzone, paganello (Mugil cephalus)
zool. mali krivokljan crociere (Loxia curvirostra)
geogr. Mali Kvarner Carnarolo, Quarnerolo
bot. mali les cameceraso (Lonicera alpigena)
zool. mali malajski kančil tragolo (Tragulus kanchil)
zool. mali nočni pavlinček pavonia (Eudia pavonia)
zool. mali oklepničar loricaria (Loricaria parva)
zool. mali oposum marmosa (Marmosa)
zool. mali panda panda minore (Ailurus fulgens)
zool. mali sokol smeriglio (Falco columbarius)
geogr. Mali Saint Bernard Piccolo San Bernardo

C) máli (-a -o) m, f, n

1.
(ta) mali bambino
od malega da bambino
evf. ta mali pene, pisello; vulg. cazzo
evf. ta mala vulva; bernarda; vulg. fica
mala (črka) (lettera) minuscola

2. malo:
malo in veliko se je zbiralo venivano piccoli e grandi
vzeli so mu še tisto malo, kar je imel gli portarono via anche quel poco che possedeva
malo po malem a poco a poco, pian piano
biti z malim zadovoljen accontentarsi di poco
popiti nekaj malega bere un sorso, un goccio, un bicchierino
kaj malega pojesti mangiare due bocconi
znati do malega vse sapere proprio tutto
zima je bila do malega brez snega l'inverno è stato quasi senza neve
pog. vredno je po ta malem sto tisoč tolarjev vale almeno centomila talleri
Slovenija je Evropa v malem la Slovenia è l'Europa in piccolo, in miniatura
PREGOVORI:
iz malega raste veliko a granello a granello s'empie lo staio e si fa il monte
kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni non lasciar il poco per l'assai, ché forse l'uno e l'altro perderai

mêhek (-hka -o)

A) adj.

1. molle, tenero, soffice, morbido:
mehek sneg neve molle
mehka blazina cuscino soffice, morbido
mehek svinčnik matita tenera
mehki lasje capelli morbidi

2. knjiž. (zaobljen) dolce, morbido:
mehka dolenjska pokrajina il dolce paesaggio della Bassa Carniola

3. lieve; caldo:
mehek stisk roke una lieve stretta di mano
mehke pastelne barve morbidi colori pastello

4. pren. (popustljiv, prizanesljiv) indulgente, arrendevole, accondiscendente

5. pren. benevolo, affabile, cordiale

6. pren. (občutljiv, hitro ganjen) sensibile, tenero, tenerone;
mehki pristanek (vesoljske ladje) allunaggio morbido
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. pomagati si z mehko hrbtenico adattarsi, adeguarsi a ogni situazione
šport. mehka igra gioco morbido
iskati mehke točke nasprotnika puntare al ventre molle dell'avversario
imeti mehka kolena sentirsi le gambe malferme, molli
imeti mehko srce avere un cuore tenero
do polnoči so bili vsi (precej) mehki a mezzanotte erano tutti alticci
bil je mehek kakor vosek era malleabile come la cera
fot. mehka gradacija gradazione morbida, dolce
gastr. mehka moka farina macinata fine
bot. mehka stoklasa forasacco peloso (Bromus mollis)
kem. mehka voda acqua dolce
metal. mehke kovine metalli dolci
kor. mehki copatki scarpette da ballo
med. mehki čankar ulcera molle
les. mehek les legno dolce
metal. mehki lot, mehka spajka saldatura dolce
fot. mehek negativ negativa sfocata
agr. mehki sir formaggio tenero
um. mehki slog gotico fiorito
lingv. mehki soglasnik palatale
mehki svinec piombo dolce
anat. mehko nebo palato molle
mehko vino vinello
metal. mehko žarjenje incandescenza rammollente
tisk. knjiga z mehkimi platnicami libro brossurato
obl. mehek klobuk lobbia
anat. mehka možganska opna pia madre
gastr. mehki kravji sir provatura

B) mêhki (-a -o) m, f, n
kuhati (kostanj)
do mehkega scuocere
gastr. v mehko kuhano jajce uovo à la coque
lov. strel v mehko sparo nelle parti molli della selvaggina
pren. spati na mehkem, živeti na mehkem dormire tra due guanciali
hoditi po mehkem camminare sul morbido

meníh (-a) m

1. rel. monaco, frate; cenobita (tudi pren.); santone:
živeti kot menih fare una vita da monaco, da certosino
frančiškanski menih frate francescano
beli menihi cistercensi
budistični menih monaco buddista
kartuzijanski menih certosino
menihi frateria; monacato

2. gastr. treccia (dolce in forma di treccia con uovo pasquale, tipico del Litorale)

mésto (-a) n

1. città; località, centro:
mesto leži, se razprostira ob reki la città si stende lungo le sponde di un fiume
stanovati, živeti v mestu abitare, stare in città
industrijsko, turistično mesto città industriale, località turistica, centro turistico
mesto Trst la città di Trieste
glavno mesto države la capitale del Paese
glavno mesto dežele, pokrajine capoluogo di regione, di provincia

2. luogo, posto; punto:
na osojnih mestih še leži sneg nei luoghi all'ombra c'è ancora la neve
mesta na Luni, primerna za pristanek punti adatti all'allunaggio
parkirno mesto parcheggio, posteggio
šport. startno mesto blocco di partenza
voj. stražarsko mesto posto di guardia
zborno mesto luogo di adunata, di raccolta

3. punto; brano, passo:
varilno mesto punto di saldatura
razložiti nerazumljiva mesta spiegare i passi incomprensibili

4. (prostor) posto:
rezervirati mesti v gledališču prenotare due posti a teatro
posaditi gosta na častno mesto mettere l'ospite al posto d'onore
v hotelih je še prostih mest negli alberghi ci sono ancora posti (letto) liberi
sesti na svoje mesto prendere il proprio posto

5. (položaj, funkcija) carica; posto; sede; funzione:
v vladi je zavzemal mesto notranjega ministra nel governo ricoprì la carica di ministro degli Interni
mesto šole v izobraževalnem procesu la funzione della scuola nel processo della formazione professionale
odborniško, poslansko mesto carica di assessore, di deputato
mesto tajnika un posto di segretario

6. (s števnikom) posto:
doseči, priboriti si drugo, tretje mesto conquistare il secondo, il terzo posto
zasesti prvo mesto piazzarsi al primo posto

7. na licu mesta (v adv. rabi) (na kraju samem) sul posto; (brez oklevanja) immediatamente

8. mat. posizione;
decimalno mesto decimale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
samo parlament je primerno mesto za reševanje takih problemov soltanto il parlamento è la sede adatta per la soluzione di tali problemi
zdaj ni mesta za pesimizem bando al pessimismo!
vprašanje je dobilo mesto v časopisju il problema è stato ampiamente trattato dalla stampa
imeti mesto v orkestru essere un orchestrale
priznati komu mesto, ki mu gre riconoscere a uno il posto che gli spetta
pren. bil je na mestu mrtev morì sul posto
pripombe niso na mestu i rimproveri sono fuori posto
pren. naš šport stoji na mestu il nostro sport segna il passo
biti ob pravem času na pravem mestu essere al posto giusto nel momento giusto
fant ima glavo na pravem mestu il ragazzo ha la testa a posto, sulle spalle
če bi bil jaz na tvojem mestu se fossi al tuo posto, se fossi in te...
zadeti koga na najbolj občutljivem mestu colpire qcn. nel vivo
stvari postaviti na pravo mesto mettere le cose al loro posto
šport. (tudi pren.) korakati na mestu segnare il passo
film. filmsko mesto cinecittà
lingv. mesto akcenta, artikulacije posizione dell'accento; punto, luogo di articolazione
urb. jedro mesta centro storico
odprto mesto città aperta
šport. skok z mesta salto da fermo
polit. volilno mesto sede elettorale

milodár alms

dajanje milodárov charity; donations pl
dati komu milodár to give someone alms, to give someone charity
prositi za milodár to ask (ali beg) for alms, to ask for charity
živeti od milodárov to live on charity

mílost grace, mercy; pity; pardon; (prizanašaje) quarter; (naklonjenost) favour, benevolence

brez mílosti without mercy
Vaša mílost! Your Grace!, Your Honour!, Your Lordship!, Your Worship!
po božji mílosti by the grace of God
mílost! (prizanesite mi)! have a heart!, spare me!
prositi za mílost to cry for mercy, to sue for mercy
biti izročen, prepuščen mílosti in nemilosti koga to be left at the tender mercy of, to be at the mercy of
izkazati mílost to show mercy
biti v mílosti pri kom to be (ali to stand) high in someone's favour, to enjoy someone's favour, to be in favour with someone
prositi za mílost to ask (ali to plead) for mercy
predati se na mílost in nemilost to surrender unconditionally, to surrender at discretion
prepustiti se komu na mílost in nemilost to throw oneself on someone's mercy
živeti od mílosti koga drugega to live at another's mercy
živeti od tuje mílosti to be dependent on other people's help for one's livelihood
vojak je prosil za mílost the soldier asked (ali called, cried) for quarter

míloščina alms; charity; dole; charity gift; poor relief

oseba, ki živi od míloščine almsman, pauper, beneficiary
delitev míloščine almsgiving
kraj delitve míloščine arhaično almonry
skrinjica za míloščino poor box
dajati míloščino to give alms (to), arhaično to bestow alms (komu upon someone)
deliti míloščino to dispense alms
prositi za míloščino to ask for charity
živeti od míloščine to live on charity

míloščina aumône ženski spol , charité ženski spol

dati, deliti miloščino faire l'aumône
prositi (za) miloščino demander l'aumône (ali la charité)
živeti od miloščine vivre d'aumônes

míloščina (-e) f carità, elemosina; accatto:
dajati miloščino fare la carità
živeti od miloščine vivere d'accatto

míloščina limosna f

dajalec miloščine limosnero m
prositi za miloščino pedir limosna
živeti od miloščine vivir de caridad

mir¹ moški spol (-u, ni množine)

1. (mirna doba) die Friedenszeit; der Frieden, Friede, -frieden (ločeni/separatni Sonderfrieden, Separatfrieden)
skleniti mir (einen) Frieden schließen
sklenitev miru der [Friedensschluß] Friedensschluss, [Friedensabschluß] Friedensabschluss
kršitev miru der Friedensbruch
borec za mir der Friedenskämpfer
svetovni mir Weltfrieden
Nobelova nagrada za mir der Friedensnobelpreis
angel miru der Friedensengel
golob miru die Friedenstaube
simbol miru das Friedenssymbol
palma miru die Friedenspalme
pipa miru die Friedenspfeife
Božji mir Gottesfriede
deželni mir der Landfrieden
kršitev deželnega miru der Landfriedensbruch
figurativno mrtvaški mir Kirchhofsfrieden, die Friedhofsruhe
v miru im Frieden, in der Friedenszeit, in Friedenszeiten

2. (složnost) der Frieden
živeti v miru in slogi in Frieden und Freundschaft/Eintracht leben
v miru in prijateljstvu se raziti ipd.: in Frieden und Freundschaft
živeti v miru s kom: mit jemandem Frieden halten, mit jemandem auf Friedensfuß stehen

mír peace; (mirovanje) tranquillity, quietness, calm, stillness, rest

v míru at peace (z with)
v míru in vojni at peace and at war
brez míru peaceless
mír! quiet!, silence!
mír, prosim! quiet, please!
mír za vsako ceno peace at any price
mír pred viharjem a hush (ali a lull) before the storm
časten mír peace with honour
srčni mír a quiet mind
duševni mír peace (ali tranquillity) of mind
javni mír public peace
motenje javnega míru disturbance (ali breach) of the peace, riot
kršilec míru peacebreaker, disturber of the peace
kršitev míru breach of the peace, violation of the peace
grožnja míru threat to peace
pipa míru calumet, peace pipe, pipe of peace
pogodba o míru peace treaty
sklenitev míru conclusion of peace, making peace
proslava míru celebration of peace
zagovornik míru advocate of peace, pogovorno dove
ki ljubi mír peace-loving
zaradi ljubega mírú for peace' sake
ohranitev mírú preservation (ali maintenance)
mír bodi z vami! peace be with you!
ta deček ni nikoli pri míru this boy is fidgety
ni imel mírú, dokler ni... he knew no peace till...
kaliti kršiti mír to break the peace
ne si privoščiti mírú to take no rest
pusti me pri míru! leave (ali let) me alone!, stop bothering me!
skleniti mír to make peace, to conclude peace
ohraniti mír to keep peace
naj počiva v míru! may he rest in peace!, peace to his ashes!
prositi za mír to sue for peace
vzdrževati mír to maintain peace
vzpostaviti mír to restore peace (red order)
zagotoviti, zavarovati mír to ensure peace
želimo si samó mírú all we want is to be left in peace
živeti v míru to live in peace, to be at peace (s kom with someone)
boriti se za mír, čuvati mír to strive for peace, to wage peace

mír paix ženski spol , silence moški spol , repos moški spol , tranquillité ženski spol , quiétude ženski spol , calme moški spol

duševni mir paix de l'âme, tranquillité d'âme, paix intérieure
nočni mir repos nocturne (ali de nuit)
svetovni mir paix du monde, paix mondiale (ali universelle)
v času miru en temps de paix
skleniti mir faire (ali conclure) la paix
motiti mir troubler le repos (ali l'ordre public)
živeti v miru s kom vivre en paix avec quelqu'un
daj mi mir laisse-moi tranquille (ali en paix!), fiche-moi la paix!
mir! silence!, la paix!