Franja

zootossina f biol. živalski strup, zootoksin

зверёнок m živalski mladič

зверёныш m živalski mladič

звіри́нець -нцю ч., živálski vŕt -ega -a m.

зоопарк m = зоологический парк živalski vrt

зоопа́рк -у ч., živálski vŕt -ega -a m.

подпалина f (rahlo) ožgano mesto, ožganina; lisa na živalski koži

acclimatation [aklimatasjɔ̃] féminin prilagoditev podnebju, aklimatizacija

jardin masculin d'acclimatation živalski vrt z eksotičnimi živalmi

afflātus (adflātus) -ūs, m (afflāre, adflāre)

1. pihanje na kaj, proti čemu, piš, sapa: denegat afflatusque Cels., afflatus et vis frigoris Sen. ph., affl. Favonii, ventorum Plin., affl. montium Plin. sapa s planin, planinski zrak, maris ali maritimus Plin. sapa z morja, morski zrak; occ.
a) živalski dih, puh, puhanje: Sil., fulmen ab ore (apri) venit: frondes afflatibus ardent O., (polypus) afflatu terribili canes agebat Plin.
b) žareči, ognjeni, vroči puh: af. ex terrā Ci., ignium, vaporis L., trunci pars solis afflatu peraruit Col. od sončnega žara, corporis iacentis pestifero afflatu vicinā regione pollutā Val. Max. od kužnega puha (duha); pren.: iuncturae... leni afflatu simulacra refovent Plin. z lahnim, blestečim nadihom.
c) gram. pridih, aspiracija: sine afflatu (t.j. brez h) Varr.

2. pren. navdih: oracula divino adflatu funduntur Ci., nemo... vir magnus sine aliquo adflatu divino umquam fuit Ci., sine quodam adflatu quasi furoris Ci.

Auswurfstoff, der, Medizin izločina; tierische Auswurfstoffe živalski odpadki

azil samostalnik
1. neštevno (mednarodna zaščita) ▸ menedék, azilumPovezane iztočnice: diplomatski azil, politični azil, prosilec za azil, začasni azil

2. (zavetišče za živali) ▸ menhely
3. (zavetišče za ljudi) ▸ menhely

basis -is (-eos), acc. -im, abl. -ī, f (gr. βάσις)

I. v pravem pomenu

1. arhit.
a) podnožje, podloga, podstava, podstavek: Vitr., columellae, sepulcri Ci., statua abiecta basim in foro manere voluerunt Ci., bases abacorum Plin.; preg.: aliquem cum basi sua metiri Sen. ph. koga s podlogo vred meriti = preceniti (precenjevati) koga; pren.: bases virtutis Vulg. podstave.
b) najspodnejši (najnižji) del stebrovega trupa: scapi Vitr.
c) podzid(je): villae Ci. ep.

2. mat.: basis trianguli Ci. (črta) osnovnica; basis arcus Col. tetiva.

3. živalski podplat: P. Veg.

— II. pren.

1. gram. osnovna beseda: Varr.

2. metr. zveza dveh stopic: slovničarji.

3. ret. podstava pripovedi: Don.

bičkar moški spol (-a …) živalstvo, zoologija das Geißeltierchen, der Flagellat, der Geißelträger
lepooki bičkar rastlinstvo, botanika der Schönaugen-Flagellat
oklepni bičkar živalstvo, zoologija der Panzerflagellat
ovojni bičkar rastlinstvo, botanika der Hüllflagellat
bičkar ovratničar živalstvo, zoologija der Kragenflagellat
rastlinski bičkar rastlinstvo, botanika Pflanzlicher Flagellat
zlati bičkar rastlinstvo, botanika der Goldflagellat
živalski bičkar živalstvo, zoologija Tierischer Flagellat

casa ženski spol hiša, poslopje, dom, bivališče; služinčad; gospodarstvo, gospodinjstvo; trgovska hiša, tvrdka, podjetje, firma; družina, rod(ovina); šahovsko polje

casa bancaria banka
casa de beneficencia, casa de caridad ubožnica
Casa Blanca Bela hiša (v Washingtonu)
casa de campo dvorec na deželi, vila
casa de comercio trgovska hiša
casa de comidas gostišče, gostilna
casa de comisiones komisijska trgovina
casa de cita(s) prenočišče, hotel
casa consistorial, casas consistoriales mestni urad, rotovž
casa de corrección poboljševalnica
casa de correos poštno poslopje, pošta
casa cuna hospicio ubožnica
casa del cura župnišče
casa editorial založba
casa de empeños zastavljalnica
casa expedidora razpošiljalnica
casa exportadora, casa de exportación izvozno podjetje
casa de (niños) expósitos najdenišnica
casa de fieras zverinjak, živalski vrt
casa de huéspedes penzion, gostišče
casa importadora uvozno podjetje
casa de juego igralnica
casa de labor, casa de labranza pristava, posestvo na kmetih
casa de locos blaznica
casa de maternidad porodnišnica
casa de moneda kovnica denarja
casa del montero lovska koča
casa de orates blaznica
casa particular zasebna hiša
casa de préstamos posojilnica
la Casa del Pueblo občinska hiša, občina, rotovž
casa real kraljeva palača, kraljev dvor
casa de salud zdravilišče
casa de socorso postaja prve pomoči
casa de tía (fam) ječa, zapor
casa de trueno razvpita hiša
casa de vecindad majhna meščanska, stanovanjska hiša
gente de casa sosedje, znanci
a casa domov
ir a casa de alg. iti h komu (na dom)
de casa en casa od hiše do hiše
los de casa domači (ljudje)
en (su) casa doma
asentar casa nov dom si ustvariti
no caber en toda la casa ves razburjen biti, razburiti se
echar la casa por la ventana denar skoz okno metati, zapravljivo živeti
estar de casa biti v domači obleki; domač biti
guardar la casa (morati) ostati doma
¡pase V. por mi casa! oglasite se pri meni!
poner casa dom si ustvariti, nastaniti se, naseliti se
ya sabe V. su casa, ahí tiene V. su casa obiščite me spet kmalu (vljudnostna formula)
en casa del gaitero todos son danzantes kot so stari peli, tako mladi žvrgolijo
cada uno manda en su casa vsak je gospodar v svoji hiši

catulus -ī, m (prim. umbr. catel = lat. catulus; cattus, catta)

1. živalski mladič, skòt, pl. (o kačah) zalega: Luc. ap. Non., suis Pl. prasè, leaenae H. ali leonis H., Ambr. levček, ovis Col.; v pl.: ferai (= ferae) catuli Lucr., ad cubilia et catulos ferarum bestiarum ire L., dum... catulos ferae celent inultae H., c. cervae H. jelenčki, srnice, c. ursae O. medvedki, c. (luporum) V. volčiči, c. leonini Val. Max., vulpis Plin. ali vulpini c. Ph. lisičke, c. tigris, simiae, mustelae, lacertae, serpentis Plin.

2. ščenè, mlad pes, psiček: Varr., Col., Plin., Lamp., Chrysippus, qui... omnia in perfectis et maturis docet esse meliora, ut in equo quam in eculeo, in cane quam in catulo Ci., sic canibus catulos similīs, sic matribus haedos noram V., venaticus,... militat in silvis catulus H.; preg.: aliter catuli longe olent, aliter sues Pl. — Kot nom. propr. Catulus -ī, m Kátul, „Psiček“, „Pesek“, priimek Lutacijevega rodu (gl. Lutātius).

3. pren. psiček, nekakšna spona: Luc. ap. Non.

cauda, vulg. cōda, -ae, f

1. živalski rep: Varr., Lucr., O., Cat. idr., oculos... natura nobis ut equo aut leoni saetas, caudam, aurīs ad motus animorum declarandos dedit Ci., alia... quasi ad quendam ornatum (a natura esse donata videntur), ut cauda pavoni Ci., c. equina H., delphines aequora verrunt caudis V., Cerberus... leniter atterens caudam H., caudam iactare popello Pers. ljudstvu z repom migati = po pasje dobrikati se; preg.: qui te deridet, caudam trahat H. = naj bo v posmeh.

2. pren.
a) rep = privesek; šalj.: videtis Verrucium? videtis primas litteras integras? videtis extremam partem nominis, codam illam Verrinam tamquam in luto demersam esse in litura? Ci. „veprov rep“, t. j. privesek imenu „Verres“, spremenjenemu v „Verrucius“.
b) moško spolovilo: accidit, ut cuidam testes caudamque salacem demeteret ferrum H. (prim. H. Sat. II, 7, 49).

cervīcula -ae, f (demin. cervīx)

1. vratek, človeški in živalski: Q., Ap., cerviculam iactare Ci. pren. prevzetje, napuh: Aug.

2. pren. grlo hidravličnega stroja: Vitr.

cinto pretekli deležnik od ceñir opasan

cinto m ledja, pas; astr živalski krog
espada en cinto z opasanim mečem

crista -ae, f (gl. crīnis)

1. greben na živalski glavi: Col., Plin., Iuv., galli rubenti crista Varr., cr. epopis O., qui (draco) cristā linguisque tribus praesignis … O.; pren.
a) preg. (o človeku): illi surgebant cristae Iuv. greben mu je rastel = česa velikega se je domislil.
b) crista galli ali samo crista bot. petelinov greben, lôšec: Plin.

2. nazobčan rob rastl. listov: cristae foliorum Plin.

3. čeladni čop, perjanica (griva) na čeladi: Lucr., O., Plin., Sil., cristae capitum V., viden, ut geminae stant vertice cristae … ? V., crista comans V. čeladna griva = konjski rep (v prastarih časih okras na čeladi), aere caput fulgens cristāque hirsutus equinā V., non enim cristas vulnera facere L., crista galeae Cu.

4. gorski greben: cristae sunt montium altiores Cypr.

5. (= clitoris) ščegetavček, klitoris: Iuv. — KOt nom. propr. Crista -ae, m Krista, rimski priimek, npr. Q. Naevius Crista Kvint Nevij Krista: L.

crūs, crūris, gen. pl. crūrum, n

1. krača, golen, golenica, sploh noga, krak: crus femurque Ci., cr. saucium Cu., homines singulis cruribus Plin. enonogi, crus frangere Suet. ali cadere et crus frangere Icti. nogo si zlomiti, od tod fracta hominum crura Col., toda crus (crura) alicui frangere Ci., Sen. ph., Suet. ali crura alicui suffringere Ci. komu golen(i) polomiti (zdrobiti) za kazen ali preden ga snamejo s križa, proverbii loco dici solet perire eum non posse, nisi ei crura fracta essent Ci. da (križani) ne more umreti, ne da mu prej polomijo golenice; tudi živalska krača ali noga, živalski krak: Cael., ibes … , cum sint aves excelsae, cruribus rigidis Ci., (alces) crura sine nodis articulisque habent C., crura bovis, equi V., succidere crura equo L., longa internodia crurum O., altitudo crurum, brevitas crurum, brevia crura, (prae)longa crura Plin., inmeritis franguntur crura caballis Iuv., crura frangere Icti. nogo si zlomiti (npr. o konju).

2. pren.
a) spodnji del drevesnega debla: Col., Pall.
b) crura mostne opore, mostni stebri: inepta crura ponticuli Cat. majava podstava.