Franja

vīvidus 3 (vīvere)

1. življenje kažoč, poln življenja, ves živ: vividaque in tenero palmite gemma tumet O., vivida tellus Lucr., corpus Plin. iun.; occ. (o kipih, slikah) zvesto posnet po naravi, po originalu, (zgovorno, živo) podoben, kakor živ: signa Pr., cera Mart. voščena podoba, Martis imago Cl.

2. metaf. duševno živ, živahen, isker, ognjevit, pogumen, odločen, stanoviten, krepkodušen, krepkovoljen, krepek (krepak), čil, svež, bister ipd.: pectus L., ingenium L., Val. Max., bello vivida virtus V., vividus Umber (sc. canis) V., vis animi Lucr., animi Plin. iun., animus, eloquentia, odia, senectus T., carmen, epigrammata Mart., vividior spiritus Val. Max., vividius merum Mart. močnejše. — Komp. adv. vīvidius živahneje, urneje, hitreje: fortius atque vividius potuisse dici non videntur Gell., cum tribuno milites universi perterrefacti vividius, quam venerant, remearent ad muros Amm.

viviente živ

alma viviente živa duša

vivífico oživljajoč; živ(ahen)

vivo

A) agg.

1. živ:
carne viva živo meso
pianta viva zelena, cvetoča rastlina
sepolto vivo pren. živ pokopan
siepe viva živa meja
a viva voce neposredno
vivo e vegeto živ in zdrav; čil (starejša oseba)
non c'era anima viva ni bilo žive duše
essere più morto che vivo biti napol živ, bolj mrtev kot živ
farsi vivo javiti se; pokazati se

2. ekst. živ (v rabi):
lingua viva živi jezik
uso vivo della lingua živa raba jezika

3. živ, živahen:
discussione viva živahna razprava
ingegno vivo živahen um

4. ekst. živ (barva); močen, globok; prisrčen:
colore vivo živa barva
viva compassione globoko sočutje
vivi ringraziamenti prisrčna zahvala
ascoltare con vivo interesse poslušati z velikim zanimanjem
cuocere a fuoco vivo kuhati, peči pri močnem ognju

5. pren. živ:
acqua viva tok
argento vivo živo srebro
aria viva svež zrak
calce viva živo apno
forza viva fiz. živa sila
a viva forza s silo
opera viva navt. ugreznjena ladja
roccia viva živa skala
spese vive živi stroški; tekoči stroški
spigolo vivo živi rob

B) m

1.
vivi pl. živi (ljudje)
non essere più tra i vivi ne biti več med živimi

2. živo; notranjost:
nel vivo del cuore globoko v srcu
entrare nel vivo di una questione pren. preiti k bistvu, k jedru zadeve
pungere, toccare nel vivo, sul vivo pren. zadeti v živo

3. gradb. živi rob

4.
al vivo živo, živahno (prikazati, opisovati)
dal vivo rtv v živo (oddaja)

vivo živ, živahen; močan, hiter, uren; bistroumen, duhovit

vivo de genio temperamenten
herido en lo más vivo (fig) globoko razžaljen
piedra viva živa skala
vender en vivo živo prodati (govedo)
de viva fuerza s silo
de viva voz ustno
como de lo vivo a lo pintado (fig) kot noč in dan (različen)
ni vivo ni muerto (fig) izgubljen, izginul
dar (ali tocar, herir) en lo vivo, llegar a lo vivo v živo zadeti, hudo razžaliti
estar vivo pri življenju biti, živ biti, živeti; veljati (zakon)
ser muy vivo biti zelo prebrisan
es mi vivo deseo que... moja srčna želja je, da ...
llorar a lágrima viva grenke solze točiti
quedar vivo živ (pri življenju) ostati
a lo vivo, al vivo močno, silno

vīvus 3 (iz *gu̯īu̯Hós; gl. vīvō)

1. živ, živeč (naspr. mortuus, necatus): aliquem aut vivum aut mortuum tradere N., si Iugurtham vivum aut necatum sibi traderet S., qui cum tantum ausus sit ustor pro mortuo, quid signifer pro vivo non esset ausus? Ci., qui vivum eum (sc. Dionem) (ko je živel) tyrannum vocitarant, eidem liberatorem patriae … praedicabant (sc. mortuum) N., aliquem vivum concremare L., cremare Iust., ut et patrem et filium vivos comburat Ci. ep., aliquem vivum obruere S., defodere Plin. iun., mille ducentos vivos captos L., quorum (sc. simulacrorum) … membra vivis hominibus complent C., frangetis impetum vivi Ci.; pogosto v abl. me, te, se, eo, illo, aliquo vivo Pl., Hirt., Q. idr. za (časa) mojega (tvojega, svojega, njegovega … ) življenja, v času mojega (tvojega, svojega, njegovega … ) življenja, za (časa mojih … ) živih dni ipd., Cato adfirmat se vivo illum non triumphaturum Ci., Hannibale vivo N., illo usus erat Alexandro vivo familiariter N. dokler je Aleksander živel; v aliteraciji vivus et videns živ in videč = živ in (prav) na svoje oči: vivus, ut aiunt, est et videns cum victu ac vestitu suo publicatus Ci., huic vivo videntique funus ducitur Ci.; enalaga živ = od živega (izhajajoč, izvirajoč, prihajajoč): vox Ci., Sen. ph., Plin. iun. ustna (govorjena) beseda, calor O. živa, životna, telesna, naravna, sanguis O.; subst. vīvī -ōrum, m živi, živeči, ljudje: O., regna invia vivis V.; vivus o telesnih delih živ, mesén: vivos rodere ungues H. do živega, do krvi, ad vivas usque partes vulnera circumcīdere Plin. do živega, do mesa, ulcera ad vivum corpus redigere Plin. ture zopet omeseniti = namesto turov tvoriti meso; od tod subst. vīvum -ī, n živo: calor … ad vivum … veniens L. ali imber altius ad vivom persedit V. do živega, do kosti, do mozga, quod relicum e vivo est Plin., eradi vivo tenus ali ad vivum resecatur Col. do živega, do mesa, prav globoko; pren.: neque id ad vivum reseco Ci. = nočem natanko preiskovati, de vivo … aliquid erat resecandum ali nihil detrahit de vivo Ci. od glavnice vzeti (jemati), odda(ja)ti.

2. metaf. o neživih subj.
a) (o rastl., zlasti drevesih) živ, svež, zelen, zeleneč, cvetoč: plantaria V. žive, caespes O., H. ali arundo O. zeleneč(a), saepes Varr., Col. živ plot, živa meja, linum Plin. živi lan.
b) (o drugih stvareh) živ, naraven: aqua Varr., Sen. ph. ali flumen L., V. živa, tekoča, fons, ros O. ali lacus V. ali aequor, viva … quies ponti Mart. čvrst, hladen; pumex O. ali saxum V., O., T. živ(a), lapis kresilnik, kresilo: Plin. ali neobdelan kamen: Ambr., sulpur L., Plin. samorodno, argentum Plin. živo srebro, calx Vitr., Sen. ph., Plin. živo, color Mart. naravna; pesn. živ = trajen, dolgotrajen, večen, dolgovečen: facta Naev. ap. Gell., amor V., lucernae H. ki ne ugasnejo, vedno goreče; (o podobah, upodobitvah) zvesto po življenju posnet, kakor živ: vivos ducent de marmore voltus V., artes veterumque manus variisque metalla viva modis Stat.
c) (o abstr.) živ, živahen, isker, ognjevit: vivus et ingenuus animus Plin. iun., vivi pectoris homo Arn. — Adv. vīvē živo, živahno, zelo: vive sapis Pl.

vȑckast -a -o, vȑckav -a -o
1. živahen, živ: -a djevojka; -e oči; vrckast starac; jako su vesele, vrckaste i nestašne, ali ta im draž, na žalost, traje kratko vreme
2. vijugast: -a staza

vrȅo vrȅla vrȅlo, dol. vrȅlī -ā -ō (ijek., ek.)
1. vrel, vroč: -a voda
2. razbeljen: -a peć; -o gvožđe
3. vroč, goreč, strasten: -a ljubav; vreo poljubac
4. živ: -a boja

vr̀tljiv -a -o
1. vrtljiv: -a stolica
2. živ, nemiren: kud si mi sakrio onog nesretnika, onog -og gosta
3. vetrnjaški: -a ćud

wandelnd živ, na dveh nogah, utelešen (wandelndes Lexikon živ leksikon, wandelnder Vorwurf očitek na dveh nogah, utelešen očitek, wandelnde Leiche živ mrlič); Wandelndes Blatt Tierkunde živi list

живи́й прикм., žív prid.

живой živ, živahen; izrazit; pravi; močan;
живое предание ustno izročilo;
живая рана odprta rana;
живая обида huda žalitev;
ж. товар belo blago;
ж. инвентарь živina;
живым духом takoj, pri priči;
живая изгородь živa meja;
ж. ум bister um;
живое сходство presenetljiva podobnost;
шить на живую нитку (руку) na hitro, povrh;
ни жив, ни мёртв na pol mrtev

искристый iskreč se; (pren.) živ, izrazit

красочный slikovit; živ, izrazit;
красочное производство izdelovanje barv

непоседливый nemiren, živ

неугомонный neugnan, nemiren, živ

огневой ognjen; (pren.) plameneč, živ, vroč (pogled);
огневые средства strelno orožje;
огневое нападение napad s streljanjem;
огневая завеса zapora s topniškim streljanjem

одушевлённый oživljen, navdihnjen; navdušen; živ

разбитной okreten, spreten; živ(ahen);
р. парень bister dečko

сочный sočen; (pren.) živ (barva), poln (ton)