Franja

morsus -ūs, m (mordēre)

1. grizenje, ugriz, griz: Sen. ph., Cael., serpentis, avium Ci., morsu necare O., morsu (ap)petere aliquid T., Sil. rezati z zobmi po čem, gristi za čim; podobno: morsu insequi saxum O. in catenas morsibus ali morsibus et ore tentare Fl., morsu (z zobmi) apprehendere (tollere) aliquid Plin., morsu premere aliquid Lucr. hudo zagristi (zagrizovati) se v kaj, morsu dividere escas Ci., ille avidos morsus velocibus effugit alis O.

2. occ.
a) jed, jedača, jedilo, hrana, živež: vertere morsūs exiguam in Cererem V., nec tu mensarum morsūs horresce futuros V. použiti, kar je na mizi.
b) zasekavanje, zgrabitev, prijemanje kake zapon(k)e, sidra: V., Sil.; meton. kar se zaseka, kar zgrabi, prime, drži: unco non adligat ancora morsu V. z zakrivljenim zobom, viribus discludere morsūs roboris V. precep (ki drži kopje).
c) grizenje = žganje, kislost, pekočina, pekoč, žgoč okus, izjedanje, razjedanje (rje): Lucan., marinus Plin., aceti Mart.

3. metaf.
a) grenko občutje, bridkost, bol(est), bolečina, žalost, žalitev, jeza, težava, sitnost: curarum, exsilii O., confusi ex recenti morsu animi L., aegritudo quasi morsum doloris efficit Ci. tako rekoč razjeda (gloda) dušo, acriores solent esse morsūs intermissae libertatis quam retentae Ci. prikrajšanje svobode navadno naredi človeka ostrejšega kot zadržanje.
b) zbadanje (z besedami), zbadljiv (zajedljiv) napad: mea commoda odio obscuro morsuque venenat H., dubiā morsus famae depellere pugnā Sil.

mȕčenica ž
1. mučenica
2. ekspr. žganje, žganica: imam malo -e u čuturi

nánovača ž metino žganje

ònajzovica ž janeževo žganje

òskorušovača ž skorševec, skorševo žganje

pècār -ára m kdor pece pecenko ali kuha žganje

pècara ž žganjarija, prostor, kjer kuhajo žganje: iz -e izbijao je dah rakije

pèčēnje s
1. pečenje, peka: pečenje kruha, mesa
2. žganje: pečenje kreča, cigle
3. kuhanje: pečenje rakije
4. pripekanje: pečenje sunca
5. parjenje: pečenje na suncu

pȅlenjača ž pelinovo žganje

pétrole [petrɔl] masculin petrolej; populaire žganje

pétrole brut, crude surovo olje, nafta
pétrole combustible kurilno olje
costume masculin bleu pétrole obleka modro sive zelene, petrolejne barve
gisement masculin, puits masculin de pétrole ležišče, vrelec petroleja
lampe féminin, poêle masculin, réchaud masculin à pétrole svetilka, peč, kuhalnik na petrolej
raffinerie féminin de pétrole rafinerija petroleja

pipe [pip] féminin pipa, čedra; vsebina pipe; velik sod za žganje

pipe en terre, en porcelaine, en écume de mer, à opium lončena, porcelanasta pipa, pipa iz stive, za opij
(familier) nom d'une pipe! vraga!
par tête de pipe (figuré, familier) na osebo, po osebi
casser sa pipe (populaire) umreti
se fendre la pipe (figuré) smejati se
fumer la pipe kaditi pipo

pišóra ž slabo žganje

plàvīć -íća m
1. zadnje, slabo žganje
2. dial. sinica

plȍčadžija m ekspr. zastonjkar, prisklednik, kdor prosjači druge za tobak, žganje

poivre [pwavrə] masculin poper; figuré nespodobnost, obscenost; populaire žganje; strup; spolna bolezen

poivre et sel črno-bel, sivo meliran
cheveux masculin pluriel poivre et sel siveči lasje
grain masculin de poivre poprovo zrno

pȍstava ž
1. podloga: svilena postava; crvena postava na mantiji
2. jed postavljena pred gosta: sjednu svatovi za punim stolom i svaki se zabavi svojom -om i čuturom
3. podstava, posoda, v katero kaplja žganje iz kotla
4. anat. posrčnica, endokard
5. postavitev: scenska, koreografska, režijska postava; postava šahovskih figura; medusobna postava kuća i gospodarskih zgrada
6. šport. drža nog pri telesnih vajah

prepečènica ž dvakrat žgano žganje, slivovka

prunēlla¹ f

1. tekstil vrsta sijajne tkanine (bombaž, svila, volna)

2. žganje iz oparnice

prunelle¹ [-nɛI] féminin trnulja, oparnica, iz katere delajo žganje; (= liqueur féminin de prunelle) žganje iz oparnic

pȑvenac -ēnca m
1. prvenec, prvorojenec
2. prvec, prvi roj
3. prvi med: kao najbolji med ceni se tzv. prvenac ili samotok
4. žganje, ki prvo priteče iz kotla: dobra rakija podeljena je u prvenac, ljutu, meku i patoku
5. prvenec, prvo književno delo
6. svatovski starešina: vojvoda nazdravi -u, a zahvalivši na zdravici prvenac pije
7. bot. dišeča perla