stamp2 [stæmp] prehodni glagol
žigosati; označiti; kovati (denar); vtisniti (kak znak, lik itd.) (upon na)
kolkovati, frankirati; vtisniti žig; (za)cepetati, udariti z nogo ob tla; streti, zdrobiti, stolči, zmrviti
neprehodni glagol
teptati, cepetati, topotati, gaziti z nogami (upon po)
plačati kolkovino
to stamp with one's foot udariti z nogo ob tla
to stamp money kovati denar
to stamp with označiti z
to stamp to the ground poteptati
to stamp s.th. on s.o.'s mind vtisniti komu kaj v spomin
this action stamps him (as) a coward to dejanje ga (o)žigosa (označuje) kot bojazljivca
this fact stamps his story (as) a lie to dejstvo dokazuje, da je njegova zgodba lažniva
Zadetki iskanja
- stamper [stǽmpə] samostalnik
tolkač, bat; stopa; oseba ali naprava, ki vtiskuje kak žig, znak ipd. na kaj - stigma -atis, n (tuj. στίγμα)
1. sužnjem vžgano sramotno (sramotilno) znamenje, sramotni (sramotilni) žig, stígma: Vitr., Sen. ph., Plin., Iuv., Mart., Suet. idr., stigmata fugitivo scribere Q., vera enim stigmata credebat captivorum frontibus impressa Petr.; metaf. vžgano sramotno znamenje = sramotitev, zmerjanje, žaljenje, žalitev, sramotenje, osramočenje, (o)sramotitev, (o)žigosanje, zasramba, stígma: Cod. I. idr., perpetua stigmata imposita Suet., frons haec stigmate non meo notanda est Mart., stigmata nec vafrā delebit Cinnamus arte Mart.
2. rez, urèz, uréza, ureznina, vrezína na obrazu, ki jo je povzročil nerodni brivec: quaecumque meo numeratis stigmata mento Mart. — Vulg. soobl. stigma -ae, f, acc. stigmam: Glyco, Glyco dedit suas; itaque quamdiu vixerit, habebit stigmam, nec illam nisi Orcus delebit Petr., agaga est; at curabo, stigmam habeat Petr. - stigmate [stigmat] masculin stigma; médecine ranica ali rdeča pega (znamenje histerije), brazgotina; značilno znamenje sploh; vtisnjeno znamenje ali žig; figuré sramotno znamenje
stigmates pluriel de la petite vérole znamenja črnih koz
(religion) stigmates pluriel znamenja (Kristusovih) ran na telesu verskih gorečnikov ali histerikov; zoologie dihalna odprtina traheje pri žuželkah - štempljáti -am razg.
1. štemplirati, udariti žig, udarati žigove, žigosati, pečatiti, muhurleisati
2. biljegovati, belegovati - troquel moški spol žig na žlahtnih kovinah
- ȕzva ž zastar. trgovski, tovarniški žig
- watermark [wɔ́:təma:k] samostalnik
vodni žig (v papirju); črta, ki kaže višino vode - žigòvina ž zastar. žigovina, pristojbina na žig
- čistínski (-a -o) adj. metal. di purezza:
čistinska stopnja (grado di) purezza
čistinski žig timbro di purezza - dan1 moški spol (dneva, …)
1. časovna enota: der Tag
dan v tednu der Wochentag, Tag (kateri dan je danes? welchen Tag haben wir heute?)
prvi/drugi … dan der erste, zweite … Tag
pomladni/poletni/jesenski/zimski dan der Frühlingstag/Sommertag/ Herbsttag/Wintertag
deževen/sončen dan der Regentag/Sonnentag
2. od sončnega vzhoda do zahoda: der Tag (dolg/kratek langer/kurzer); se daljša/krajša wird länger/kürzer
3. praznik, spominski dan: der -tag (sv. Martina Martinstag, Svetih treh kraljev Heiligendreikönigstag, spravni Versöhnungstag, žena Frauentag; ustanovitve Gründungstag; poročni Hochzeitstag, rojstni Geburtstag, smrti Todestag)
spominski dan der Gedenktag
Prešernov dan der Prešerengedenktag
dan reformacije das Reformationsfest
dan državnosti der Nationalfeiertag
4. datum: der -tag (rojstva Geburtstag, smrti Todestag/Sterbetag, nesreče Unglückstag; prejema Eingangstag, prihoda Ankunftstag, ustanovitve Gründungstag)
5. dan, namenjen za kaj: der -tag (obravnave Verhandlungstag, plačilni Zahltag, počitnic Ferientag, dopusta Urlaubstag, postni Fasttag, sadni Obsttag, šolski Schultag, športni Wandertag, tržni Markttag, uradni sodišča Gerichtstag, volilni Wahltag, zapadlosti Verfallstag, za plačila Fälligkeitstag, ko lokal ne dela Ruhetag, izpolnitve Erfüllungstag)
dan stvarjenja der Schöpfungstag
|
dan in noč Tag und Nacht
beli dan [hellichter] helllichter Tag (ob belem dnevu bei [hellichtem] helllichtem Tag)
črn dan ein schwarzer Tag
Gospodov dan Tag des Herrn
jutrišnji dan das Morgen
dan odprtih vrat der Tag der offenen Tür
6. (dnevna svetloba) das Tageslicht
|
dan na dan tagtäglich
dan za dnem Tag für Tag
figurativno jasno kot beli dan sonnenklar, ironično klar wie Kloßbrühe
figurativno kot noč pa dan wie Tag und Nacht/himmelweit
dneva:
delo enega dneva das Tagewerk
dogodek dneva das Tagesereignis
dolžina dneva die Taglänge ( rastlinstvo, botanikaki nanj dolžina dneva ne vpliva: tagneutral)
junak dneva der Mann des Tages
konec dneva das Tagesende
novica dneva das Tagesgespräch (biti novica dneva Tagesgespräch sein)
pol dneva den halben Tag, delati: halbtags
polovica dneva die Tageshälfte
potek dneva der Tages(ab)lauf
sredina dneva die Tagesmitte
ne veš ne ure ne dneva rasch tritt der Tod den Menschen an
v roku enega dneva binnen Tagesfrist
Ne hvali dneva pred večerom Man soll nicht den Tag vor dem Abend loben
dne:
Ljubljana, dne 11. aprila 1994 Ljubljana, am 11. April 1994
rastlinstvo, botanika rastlina dolgega/kratkega dne die Langtagspflanze/Kurztagspflanze
žig prvega dne der Ersttagsstempel
nekega (lepega) dne eines (schönen) Tages
dan:
Dober dan! Guten Tag! (voščiti wünschen)
imeti dober dan einen guten Tag haben
cel/ves dan den ganzen Tag, ganztags
drugi dan am anderen Tag, anderntags, po številu: am zweiten Tag
naslednji dan am nächsten Tag, am Tag darauf/danach
tisti dan an jenem Tage
tretji/četrti … dan am dritten/vierten Tage
ves dan den ganzen Tag (über)
ves ljubi/božji dan den lieben langen Tag
vsak dan jeden Tag, täglich
vsak četrti/tretji … dan viertäglich/dreitäglich …
svoj živi dan mein/dein Lebtag
dnevi:
boljši dnevi bessere Tage
dnevi otroštva Kindertage
pasji dnevi Hundstage
figurativno dnevi so mu šteti seine Tage sind gezählt
dni:
leto/mesec/teden dni ein Jahr/ein(en) Monat/eine Woche
njega dni in alten Zeiten, Anno dazumal
star/trajajoč tri/pet/deset … dni (-dneven) -tägig: dreitägig, fünftägig, zehntägig
figurativno gledati kot sedem dni dežja ein Gesicht wie sieben Tage Regenwetter machen
dneve:
cele dneve tagelang, delati: ganztags
dni:
te dni in diesen Tagen, dieser Tage
vse žive dni seinen Lebtag
preživljati svoje dni seine Tage verbringen
figurativno kot tri dni pred smrtjo wie ein Gespenst
čez dan tagsüber
čez leto in dan über Jahr und Tag
čez tri/pet/deset … dni (heute) in drei/fünf/zehn Tagen
do današnjih dni bis in unsere Tage
iz dneva v dan von Tag zu Tag
figurativno živeti iz dneva v dan drauflosleben
na dan:
na dan Xa am (an dem) Tag/am Tag(e) des X
24 ur na dan rund um die Uhr
(ven) hervor-, heraus-
pomoliti na dan hervorstrecken
potegniti na dan hervorholen, zu Tage fördern, hervorbringen, s silo: hervorzerren/ iz česa: herausziehen
spraviti na dan figurativno ans Tageslicht bringen
priti na dan zum Vorschein kommen, hervorkommen
(izkazati se) sich herausstellen
figurativno nenadoma priti (spet) na dan aus der Versenkung auftauchen
priti na dan z herausrücken mit
priti z besedo na dan mit der Sprache herauskommen/herausrücken
ne priti z besedo na dan nicht herauskommen wollen mit
privreti na dan voda: hervorquellen
spraviti na dan an den Tag bringen, ans Tageslicht bringen, ans Licht bringen
na … dni: -täglich (deset/vsakih deset zehntäglich, pet/vsakih pet fünftäglich, štirinajst vierzehntäglich)
na vsakih leto/mesec/teden dni jährlich/monatlich/wöchentlich
ob … dnevu čestitati ipd.: zum … Tag
pred dnevi vor Tagen
pred petimi/tremi … dnevi vor fünf/drei … Tagen
pri dnevu bei Tageslicht
iskati z lučjo pri belem dnevu mit der Laterne suchen
sredi belega dne am [hellichten] helllichten Tag
(tja) v tri dni in die blaue Gegend hinein
v:
v enem dnevu opravljeno delo die Tagesarbeit/Tagesleistung
v nekaj dneh in ein paar Tagen
v osmih dneh in acht Tagen
z dnem (ob zori) mit dem Tagesanbruch
za:
(še) za dne (noch) bei Tageslicht
za en/kakšen dan für einen Tag/tagweise
| ➞ → delavnik, ➞ → delovni dan, ➞ → obletnica, ➞ → oskrbni dan, ➞ → sodni dan, ➞ → tjavdan/tjavendan - date [dat] féminin datum; dan izstavitve; (velik) dogodek; commerce termin
à longue, à courte date dolgoročen, kratkoročen
de fraîche date nov
d'ancienne, de vieille date star
de longue date že dolgo, oddavnaj
en date du, à la date du (3e mai) z dne (3. maja)
en date de ce jour z, pod današnjim datumom
en date de Paris iz Pariza
par ordre de date po, v časovnem vrstnem redu
date de l'échéance, d'émission datum zapadlosti, izdaje
date limite zadnji termin
date de livraison datum dobave, dostave
date de naissance rojstni datum
date de parution datum izida (knjige)
date de poste datum poštnega žiga
amitié féminin de longue date staro, dolgoletno prijateljstvo
timbre masculin à date žig z datumom
à 10 jours de date plačljivo 10 dni po datumu
être le premier en date imeti najstarejše zahteve ali pravice do, imeti prednost
faire date začeti s pomembnim dogodkom novo dobo, biti zgodovinske važnosti
ce film fait date dans l'histoire du cinéma ta film je velik dogodek v zgodovini kinematografije
mettre la date zapisati, postaviti datum
porter une date biti datiran
prendre date določiti datum, dan - dateur, euse [datœr, öz] adjectif datumski
timbre masculin dateur žig za datiranje - datum samostalnik
(podatek o dnevu ali dogodku) ▸ dátum, időpont, keltezés, kelettočen datum ▸ pontos dátumnatančen datum ▸ pontos dátumdogovorjen datum ▸ megbeszélt időpontokvirni datum ▸ hozzávetőleges időpontnapačen datum ▸ hibás dátum, hibás keltezésdatum poroke ▸ eskülő időpontjadatum zapadlosti ▸ esedékesség dátumadatum izdaje ▸ kiadás dátumadatum volitev ▸ választások időpontjadatum nastanka ▸ létrehozás időpontja, keletkezés dátumadatum veljavnosti ▸ érvényesség dátumadatum upokojitve ▸ nyugdíjba vonulás dátumadatum odhoda ▸ indulás időpontjadatum premiere ▸ bemutató időpontjaprikaz datuma ▸ dátum megjelenítésezapis datuma ▸ keltezésdoločiti datum ▸ időpontot meghatározizbrati datum ▸ dátumot kiválasztuskladiti datume ▸ időpontokat összehangolkraj in datum ▸ hely és dátumdatum in ura ▸ keltezés és óraprestaviti na datum ▸ időpontra átteszpreložiti na datum ▸ időpontra elhalasztžig z datumom ▸ pecsét és keltezésdatum na koledarju ▸ dátum a naptárbanpreložiti na kasnejši datum ▸ későbbi időpontra halasztprestaviti na kasnejši datum ▸ későbbi időpontra átteszdatum izdaje odločbe ▸ határozat keltedoločiti datum volitev ▸ választások időpontjának a meghatározásaTočen datum obiska bodo določili v prihodnjih dneh. ▸ A látogatás pontos idejéről az elkövetkező napokban döntenek.
Veljavnost bonov je 3 mesece od datuma nakupa. ▸ Az utalványok a vásárlás időpontjától számított 3 hónapig érvényesek.
Povezane iztočnice: datum rojstva, rojstni datum - dátum fecha f ; data f
brez datuma sin fecha
današnji datum fecha de hoy
novejšega datuma de fecha reciente
datum poštnega žiga fecha del sello postal
žig z datumom sello m con la fecha
kateri datum je danes? ¿qué fecha tenemos?, ¿a cuántos estamos? - datumsk|i (-a, -o) Datum- (štampiljka der Datumstempel, ura die Kalenderuhr, žig der Datumstempel)
- empreindre* [ɑ̃prɛ̃drə] verbe transitif vtisniti, obeležiti
s'empreindre vtisniti se, nositi odtis (znak, žig)
empreindre ses pas sur la neige pustiti sledove v snegu
empreint dans la mémoire vtisnjen v spomin
intérêt m'empreint de curiosité z radovednostjo pomešano zanimanje - fírma trgovina firm; company; (commercial) house; (naslov) name
pod fírmo under the name of
lastnik fírme owner of a firm, (šef) boss
naslov fírme style of a firm
žig fírme firm's stamp - frankirn|i (-a, -o)
frankirni stroj die Frankiermaschine
frankirni žig der Freistempel, der Gebührenstempel
odtis frankirnega žiga der Gebührenstempelabdruck - gozdn|i [ó] (-a, -o) Wald-, Forst- (čuvaj der Waldhüter, delavec der Forstarbeiter, Waldarbeiter, duh Waldgeist, požar der Waldbrand, rog glasba das Waldhorn, škodljivec der Forstschädling, žig der Forststempel, cesta Forststraße, Waldstraße, čistina, jasa die Waldlichtung, drevesnica der Forstgarten, meja die Waldgrenze, nimfa die Waldnymphe, paša die Waldweide, pot der Waldweg, preseka die Waldschneise, škoda der Forstschaden, der Forstfrevel, tla der Waldboden, učna pot der Waldlehrpfad, uprava die Forstverwaltung, das Forstamt, biologija združba die Waldgesellschaft, žival das Waldtier)
mala gozdna posest der Kleinwald
gozdne površine (gozdovi) množina das Waldland
gozdno gospodarstvo der Forstbetrieb, das Forstunternehmen, die Waldwirtschaft, Forstwirtschaft
gozdno steklo das Waldglas
| ➞ → brglez, hulež, koren, kukmak …