rimbalzare v. intr. (pres. rimbalzo)
1. odbiti, odbijati se:
la palla è rimbalzata sul muro žoga se je odbila od zida
2. pren. razširiti se (novica)
Zadetki iskanja
- rokométen (-tna -o) adj. šport. di, della pallamano:
rokometni klub società di pallamano
rokometna žoga pallone per la pallamano
rokometno igrišče campo di pallamano - rokometn|i [é] (-a, -o) šport Handball- (turnir das Handballturnier)
rokometna žoga der Handball - rugby samostalnik
tudi v pridevniški rabi (šport) ▸ rögbiprvenstvo v rugbyju ▸ rögbibajnokságigralec rugbyja ▸ rögbijátékostekma rugbyja ▸ rögbimérkőzésrugby moštvo ▸ rögbicsapatrugby klub ▸ rögbiklubrugby ekipa ▸ rögbicsapatPovezane iztočnice: žoga za rugby - safe1 [séif] pridevnik
varen, siguren, zanesljiv; dobro čuvan; nenevaren; zdrav, cel, nepoškodovan, ki je v dobrem stanju, srečen; previden, ničesar ne tvegajoč
as safe as houses pogovorno popolnoma, absolutno varen
safe from varen pred
safe and sound čil in zdrav
from a safe quarter iz zanesljivega vira
safe arrival trgovina srečno dospetje (o blagu)
safe back (zopet) srečno doma (domov)
a safe catch (kriket) dobra žoga
a safe estimate previdna ocenitev
a safe guide zanesljiv vodnik
a safe man zanesljiv, zvest človek
a safe place varen kraj
safe receipt trgovina v redu prejem
a safe winner zanesljiv zmagovalec
to be safe from (the wolves) biti varen pred (volkovi)
is it safe to go there? je varno iti tja?
the bridge is not safe most ni varen, zanesljiv
this dog is not safe to touch nevarno je, dotakniti se tega psa
it is safe to say z gotovostjo (mirno) lahko rečemo
he is safe to come first gotovo bo prišel prvi
to be on the safe side biti na varnem, iti brez nevarnosti
I want to be on the safe side ne maram se po nepotrebnem spuščati v nevarnosti, ne maram ničesar tvegati
to err on the safe side napraviti napako, a brez škode
they feel safe now zdaj se čutijo varne
to keep s.th. safe (s)hraniti kaj na varnem
to play safe varno iti; zaradi varnosti
I saw him safe home srečno sem ga spremil (spravil) domov - set [sɛt] masculin (tennis) set
jouer une partie en 5 sets igrati partijo v 5 setih
balle féminin de set žoga, ki odloči zmago v setu - sfēra f
1. mat. krogla
2. ekst. krogla; obla; globus:
sfera armillare astr. armilarna krogla
sfera celeste nebeška krogla
sfera di cristallo kristalni globus
sfera di cuoio, sfera šport (nogometna) žoga
a sfera okrogel, oblast
a sfere krogličen:
cuscinetto a sfere strojn. kroglični ležaj
3. nareč. urni kazalec
4. pren. sfera, torišče, območje, področje:
sfera d'influenza vplivno področje
5. (družbeni) sloj, stan - spernō -ere, sprēvī, sprētum (indoev. kor. *sp(h)er z nogo odpahniti (odpahovati), brcniti (brcati), cepetati, utripati; prim. skr. sphuráti odpahuje z nogo, brca, trese se, utriplje, sphúraḥ tresoč se, lat. asper (< *ap(o)-speros) = skr. apa-sphúr- odpahujoč, gr. σπαίρω (< *σπαρi̯ω) ἀσπαίρω, ἀσπαρίζω trzam, cepetam, σφῦρα kladivo, σφαῖρα krogla, obla, žoga, σφυρόν gleženj, lit. spiriù, spìrti = let. spert z nogo pehati, brcati, stvnem. firspirnit zade(va)ti ob kaj, stvnem. spornōn = nem. spornen s peto udariti, spodbosti, stvnem. sporo = nem. Sporn ostroga, stvnem. spirnan zade(va)ti ob kaj)
1. ločiti (ločevati), izločiti (izločati, izločevati), odločiti (odločevati), oddaljiti (oddaljevati), odstraniti (odstranjevati): ius atque aequum se a malis spernit procul Enn. ap. Non., nunc spes, opes auxiliaque a me segregant spernuntque se Pl., ille illas spernit, segregat a se omnis extra te unam Pl.
2. metaf. odkloniti (odklanjati), braniti se koga, česa, zavreči, zavrniti (zavračati), zametati (zametavati, zametovati), zaničevati, prezreti (prezirati), omalovaževati, odvrniti (odvračati) se od koga, česa, odreči (odrekati) se koga, česa, prezirljivo (zaničljivo, posmehljivo) se izraziti (izražati) o kom, posmehovati se, posmihati se, posmihavati se, komu, čemu, zasmehovati koga: Col., Plin. iun. idr., ne … eius elegantia meam extemplo speciem spernat Pl., ob haec facta abs te spernor Ter., spernitur orator, miles amatur Enn., spernere Ennii Medeam, veritatem Ci., sperni ab iis veteres amicitias Ci., spernere deos, tumultūs L., saxis spretis L. ki se jih niso bali, spretum imperium L., haudquaquam spernendus auctor L. = zaupanja (upoštevanja) vreden, verodostojen, haud spernendus exercitus L., hostium … paucitatem spernere Cu. zasmehovati, munera nec sperno V., spernere dulces amores, aurum, voluptates H., sperne cibum vilem H., spernere consilium, numina divûm O., ut iumenta hordeum spernant Plin.; pesn. z inf.: deferri spernit O. noče, nec partem solido demere de die spernit H. in rad jemlje; z gen. (po vzoru gr.): neque spernendus morum T. in ne zaničevanja vreden glede na značaj, in v nravstvenem oziru ne na slabem glasu, spernens dotis Ap. — Pt. pf. sprētus 3
a) zaničevan, preziran: Ci., L.
b) zaničevanja (prezira, preziranja) vreden, zaničljiv, zanemarljiv: Euanthes inter auctores Graeciae non spretus Plin.; z gen.: Parthenope non spreta vigoris (glede na srčnost) Sil.
Opomba: Sinkop. pf.: sprērunt: Prud.; soobl. po 1. konjugaciji: spernabant It. - telovadn|i (-a, -o) Turn- (copat der Turnschuh, hlačke die Turnhose, vaja die Turnübung, vrsta die Turnriege, društvo der Turnverein, orodje das Turngerät), Gymnastik- (kij die Gymnastikkeule, obroč der Gymnastikreifen, trak das Gymnastikband, palica der Gymnastikstab, žoga der Gymnastikball)
telovadni dres der Gymnastikanzug, Turnanzug - ténis šport tennis; lawn tennis
ténis na trdih tleh hardcourt tennis
namizni ténis table tennis
igralec ténisa tennis player
izvrsten igralec ténisa first-rate (ali pogovorno crack) tennis player
igrišče za ténis tennis court
žoga za ténis tennis ball
lopar za ténis (tennis) racket, racquet
sodnik pri ténisu umpire
igrati ténis to play tennis
čevlji za ténis tennis shoes pl - téniški de tennis
teniški čevlji chaussures ženski spol množine de tennis
teniško igrišče court moški spol (de tennis)
teniška igra, partija match moški spol de tennis, partie ženski spol de tennis
teniški igralec, -lka joueur, -euse moški spol, ženski spol de tennis
teniški lopar raquette ženski spol de tennis
teniško prvenstvo championnat moški spol de tennis
teniški turnir tournoi moški spol de tennis
teniška žoga balle ženski spol de tennis - téniški (-a -o) adj. šport. di, da tennis:
teniška žoga palla da tennis
teniški lopar racchetta da tennis
teniški turnir torneo di tennis
teniško igrišče campo di, da tennis - téniški de tenis
teniški čevlji (žoga, turnir, prvenstvo, prvak) zapatos m pl (pelota f, torneo m, campeonato m, campeón m) de tenis
teniški (a) igralec, lka jugador m, -ra f de tenis
teniška igra, partija partida f de tenis
teniško igrišče pista f (ali cancha f) de tenis
teniška hala pista f (ali cancha f) cubierta de tenis
teniški lopar raqueta f - tennis [ténis] samostalnik
tenis
lawn tennis tenis na travi, na trati
tennis ball žoga za tenis; zastarelo perjanka
tennis court tenisišče, igrišče za tenis
tennis crack izvrsten igralec tenisa
tennis shoes čevlji za tenis - touche [tuš] féminin
1. tipka
touche d'un piano, d'une machine à écrire tipka klavirja, pisalnega stroja
2. ribji prijem (ugriz)
pas la moindre touche aujourd'hui, je n'ai rien pris nobena (riba) ni danes prijela, nič nisem ujel
(familier) faire une touche srečati koga, ki se odzove galantni (ljubezenski) ponudbi
avoir la touche, une touche očitno kemu ugajati, figuré osvojiti kcga
3. (= ligne féminin de touche) stranska mejna črta pri rugbyju
le ballon est sorti en touche žoga je šla čez mejno črto
il y a touche žoga je v autu
(familier) rester, être mis sur la touche biti v položaju neaktivnosti
4.
pierre féminin de touche preskusni kamen
ce sera la pierre de touche de son honnêteté to bo preskusni kamen njegove poštenosti
5. (slikarstvo) polaganje barve na platno s čopičem; način slikanja, slog, ton; kontrast kake barve do drugih barv
reconnaître la touche d'un peintre spoznati način slikanja kakega slikarja
(populaire) avoir une drôle de touche smešno se obnašati, biti smešne zunanjosti, biti smešno oblečen - ujéti (ujámem)
A) perf.
1. prendere, catturare, acchiappare:
ujeti bežečega catturare il fuggitivo
ujeti leva za živalski vrt catturare un leone per il giardino zoologico
mačka ujame miš il gatto acchiappa il topo
2. afferrare; trattenere:
megla ujame strupene pline la nebbia trattiene i gas tossici
3. cogliere, sorprendere:
ujeti tatu pri dejanju cogliere il ladro in flagrante
4. accalappiare, abbindolare, incantare:
ujeti koga z zgovornostjo incantare qcn. con la parlantina
5. raggiungere, riagganciare; ricuperare:
šport. pri spustu je čelni skupini uspelo ujeti ubežnika nella discesa il plotone di punta riuscì a raggiungere, a riagganciare il fuggitivo
ujeti zamujeno ricuperare il ritardo
6. riuscire a prendere:
če pohitiš, boš avtobus še ujel se ti muovi, riuscirai a prendere la corriera
7. trovare:
ujeti koga po telefonu trovare qcn. per telefono
8. pren. afferrare; capire:
ujeti na uho, z očmi afferrare all'ascolto, con lo sguardo
pravočasno ujeti namero koga capire a tempo le intenzioni di qcn.
9. captare, ricevere:
ujeti tujo radijsko postajo captare una stazione radio straniera
10. trovare, cogliere:
ujeti ravnotežje trovare l'equilibrio
11. pren. cogliere; rubare:
ujeti ugodno priliko cogliere l'occasione
ujeti urico spanja rubare un'oretta di sonno
12. sorprendere:
glej, da te ne ujame dež guarda di non farti sorprendere dalla pioggia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ujeti korak s časom andare a passo coi tempi
ujeti misel v ustrezno formulacijo formulare opportunamente il pensiero
ujeti prehlad buscarsi, rimediare un raffreddore
ujeti strel v koleno essere ferito al ginocchio
ujeti misel na papir mettere per iscritto un pensiero
ujeti prizor na platno disegnare una scena
ujeti kaj na filmski, magnetofonski trak filmare qcs., registrare sul magnetofono
ujeti v objektiv, v skicirko fotografare, disegnare qcn.
ujeti koga v ljubezenske mreže irretire qcn.
ujeti koga v past ingannare qcn.
ujeti veter v jadra andare, navigare col vento in poppa
igre ujeti pagata catturare il bagatto
B) ujéti se (ujámem se) perf. refl.
1. afferrarsi; aggrapparsi:
zvrtelo se mu je, vendar se je ujel za stol gli venne il capogiro ma riuscì ad afferrarsi alla sedia
2. essere trattenuto:
žoga se je ujela med veje la palla è trattenuta dai rami
3. cadere in trappola; abboccare:
ujeti se na trnek abboccare all'amo
4. lasciarsi cogliere, prendere:
goljuf se je ujel il truffatore s'è lasciato cogliere
5. ingranare, combaciare:
zobje so se ujeli z zobmi drugega kolesa i denti di una ruota ingranano con quelli dell'altra
6. accordarsi:
nova hiša se lepo ujema z okoljem la nuova casa si accorda bene all'ambiente
7. adattarsi, adeguarsi:
ujeti se z novimi razmerami adattarsi alle mutate condizioni
8. riprendersi:
po porazu se moštvo dolgo ni moglo ujeti dopo la sconfitta, la squadra stentò a lungo a riprendersi
9. combaciare:
konec meseca se je ujel s polno luno la fine del mese ha combaciato col plenilunio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njune oči so se ujele si guardarono
ujeti se na lepe besede lasciarsi abbindolare dalle belle parole
ujeti se na dekletove oči innamorarsi dei begli occhi, lasciarsi affascinare dai begli occhi della ragazza
veter se je ujel v drevesne krošnje il vento fa stormire le fronde - vaterpolski pridevnik
(o vaterpolu) ▸ vízilabdavaterpolski turnir ▸ vízilabdatornavaterpolski pokal ▸ vízilabdakupavaterpolsko tekmovanje ▸ vízilabdaversenyvaterpolska tekma ▸ vízilabda-mérkőzés, vízilabdameccsvaterpolska reprezentanca ▸ vízilabda-válogatottvaterpolska velesila ▸ vízilabda-nagyhatalomvaterpolsko moštvo ▸ vízilabdacsapatvaterpolska liga ▸ vízilabdaligavaterpolski klub ▸ vízilabdaklubvaterpolski vratar ▸ vízilabdakapusPovezane iztočnice: vaterpolska žoga, vaterpolski bazen - volant, e [vɔlɑ̃, t] adjectif leteč
feuille féminin volante letak; masculin posamezen list; volan (pri avtu, obleki); operjena žoga; veternica (mlina); zamašnjak, vztrajnik (kolo)
forteresse féminin volante leteča trdnjava
se mettre au volant sesti za volan
prendre, tenir le volant šofirati
il a un bon coup de volant on dobro vozi avto
as masculin du volant izvrsten voznik avtomobila, avtomobilski dirkač
volant de sécurité (figuré) rezerva za dobro izvedbo trgovinske operacije
soucoupe féminin volante leteč krožnik - wide2 [wáid] prislov
široko, širom, prostrano; oddaljeno, daleč od; v polni meri
wide apart daleč narazen
wide open na stežaj odprt
far and wide daleč naokoli; na dolgo in na široko
the blow went wide udarec je šel mimo
to go wide zgrešiti cilj
the ball fell wide of the target žoga je padla daleč od cilja
to open one's mouth wide (na) široko odpreti usta (zazijati)
to have one's eyes wide open imeti široko odprte oči, biti buden (pazijiv, oprezen)
to open one's mouth too wide figurativno biti preveč pohlepen (lakomen, častihlepen)
an answer wide of the mark zelo zmoten odgovor - wrong2 [rɔŋ] pridevnik
zmoten, nepravi, pogrešen, napačen, naroben; ki ni v redu, ki je v neredu; neprimeren, nepripraven; nekoristen, neugoden
wrong act prekršek
a wrong answer napačen, nepravi odgovor
the wrong side narobna stran (of material blaga)
wrong one, sleng wrong'un (kriket) žoga, ki leti čisto drugače, kot je igralec pričakoval
(the) wrong side out na ven (narobe) obrnjena notranja stran (oblačila)
the wrong side of the blanket figurativno nezakonit
to be wrong ne imeti prav
the clock is wrong ura ne gre prav
you are wrong in believing that nimaš prav (motiš se), če to verjameš
not to be far wrong ne se zelo (z)motiti
I was not far wrong in guessing skoraj sem uganil
something is wrong with him nekaj je narobe z njim
what's wrong with you? kaj pa je (narobe) s teboj?
to be in the wrong box figurativno biti v škripcih (v nerodnem položaju, v zagati); ne biti na mestu; biti na zgubi
it is the wrong side out to je narobe, obrnjeno
to be on the wrong side of 50 biti nad 50 let star
what's wrong with a cup of tea? pogovorno kako bi bilo s skodelico čaja?
to do the wrong thing in the wrong place ravno narobe (napačno) kaj napraviti
what do you find wrong with it? kaj se ti zdi pri tem narobe (ti ni pri tem všeč)?
to get (to have) hold of the wrong end of the stick figurativno (popolnoma) napačno razumeti (imeti čisto napačno mnenje, vtis)
to get out of the bed (on) the wrong side figurativno, pogovorno z levo nogo vstati; biti slabe volje
he will laugh on the wrong side of his mouth figurativno smeh ga bo že minil
to prove s.o. wrong dokazati komu, da nima prav
to go wrong zaiti; spodleteti, ne iti (biti) v redu
he holds the book the wrong way narobe drži knjigo
he found himself in the wrong shop figurativno, pogovorno ni na pravega naletel
it is very wrong of you to support him zelo napak je od vas, da ga podpirate
to take the wrong train peljati se z napačnim vlakom
to take the wrong turning (ali path) figurativno zaiti na kriva pota