Franja

tiger [táigə] samostalnik
zoologija tiger; tigrasta roparska mačka
figurativno zver, divjak, okruten, krvoločen človek
sleng, zastarelo služabnik v livreji

American tiger jaguar
red tiger kuguar
ameriško, sleng tiger! odobravajoče tuljenje za tremi pozdravnimi vzkliki
three cheers and a tiger trije pozdravni vzkliki ("živel! živel! in še enkrat živel!") in tuljenje
to work like a tiger delati kot konj (kot črna živina); zelo se truditi
to rouse a tiger in s.o. figurativno zbuditi zver v kom

Tīmomachus -ī, m (Τιμόμαχος) Timómah, slikar iz Bizantija, ki je živel v času Cezarja: Plin.

Tīmōn -ōnis, m (Τίμων) Tímon, grško moško ime; poseb.

1. Atenec Timon, ki je živel v času peloponeške vojne, znan kot ljudomrzec: Ci. — Od tod adj. Tīmōneus 3 Tímonov, tímonski, timonéjski: cenae Timoneae Sen. ph. = osamljene, samotne.

2. grški kipar: L.

3. neki drug grški kipar: Plin.

trā-dō -ere -didī -ditum (iz *trāns-dō)

1. preda(ja)ti, odda(ja)ti, izda(ja)ti, izročiti (izročati, izročevati), vročiti (vročati, vročevati): equum comiti V., Perdiccae anulum Cu., pecuniam quaestoribus L., praedia filio Ci., testamentum legendum H., Sextius per manus traditus C. od roke do roke, iz rok v roke, fasces stramentorum per manus inter se Hirt. podajati si, possessiones et res (posestva in premičnine) creditoribus C., loca alicui libera O. prepustiti v prosto uporabo, litterae praetoribus traduntur Ci.; pren.: regnum L., consulatum per manus S. iz rok v roke = neposredno; pesn. z inf.: tristitiam tradam portare ventis H.

2. occ.
a) prepustiti (prepuščati), izročiti (izročati), zaupati, poveriti (poverjati): Alcibiadi res publica tradita est N., C., imperium navium legato ademisti, Syracusano tradidisti Ci., alicui custodiam navium C., alicui exercitum S. vodstvo vojske, poveljstvo nad vojsko, alicui partem copiarum Cu., alicui agmen ducendum Cu., alicui turrim tuendam C., mihi Sicilia defendenda (v obrambo) tradita est Ci., alicui provinciam administrandam Auct. b. Alx.; tudi samo provinciam S., alicui obsides custodiendos C., uxori cogitationes intimas tradere T., te in disciplinam (pouk) meam tradideras Ci., Senecae in disciplinam traditus Suet., tradere pueros magistris Ci., O., pueros rhetori (rhetoribus) Q., Suet., ei filiam neptem T. dati za ženo; enako: tradita est Pico O., alicui sororem in matrimonium dare Eutr.; toda: uxorem alteri tradere N. prepustiti drugemu, odstopiti drugemu.
b) (živo) priporočiti (priporočati): aliquem non dignum H., aliquem alicui Ci., aliquem alicui tradere et commendare C., alicui omnem rem atque causam seque totum commendare atque tradere Ci.; tako tudi: tradere se eius fidei ali in eius fidem S.
c) izročiti (izročati) v (za, kot) zaščito (varstvo), dati (dajati) v (za, kot) zaščito (varstvo), zaupati v (za, kot) zaščito (varstvo): alicui decem satellites Cu., equites Romanos satellites alicui S., idoneos alicui centuriones Hirt.
d) izročiti (izročati), izda(ja)ti, preda(ja)ti: sceleris auctores Cu., perfugas S., nihil finium Eutr., arma, urbem, obsides, captivos, Galliae possessionem alicui C., aliquem magistratui N., aliquem vivum C., Cu., aliquem Romanis in servitutem C., Lentulum in custodiam Ci., aliquem vinctum, aliquem in vincula Cu., servos ad supplicium Ci., aliquem ad excruciandum Auct. b. Alx., se alicui C. vdati (predati, podati) se komu.
e) na milost in nemilost ali izdajalsko prepustiti (prepuščati), izročiti (izročati), izda(ja)ti: imperium servo, regnum hostibus Cu., feris populandas (v pustošenje) terras O., urbem diripiendam (v plenjenje) militibus Eutr., quos tradituros sperabas, vides iudicare Ci., alicui patrios penates O., causam (sc. suam) adversariis Ter., tradimur, heu! Cl.
f) proda(ja)ti: aliquem dominis O., quācumque summā luxuriae domum Ph.
g) (refl.) vda(ja)ti se, preda(ja)ti se, prepustiti (prepuščati) se: N., Pl. idr., se totum Pompeius Caesari tradidit Ci., se totum rei publicae Ci., totos se voluptatibus Ci., se quieti Ci., se studiis vel otio Plin. iun., ex seditiosā ac tumultuosā vitā se in studium aliquod quietum Ci. umakniti in vdati se.

3. metaf.
a) tako rekoč kot dediščino potomcem zapustiti (zapuščati): inimicitias posteris Antonius in Ci. ep., posteris suis amplitudinem nominis Ci., opus posteritati famaeque Cu., mos a maioribus traditus Ci., N. ali consuetudo a maioribus tradita Ci. star (ustaljen) običaj, stara (ustaljena) navada, opes a maioribus traditae Cu., sacrilegium a conditoribus traditum Cu.; traditum est z ut ali inf.: Cu., L. star (ustaljen, uveljavljen, ukoreninjen) običaj, stara (ustaljena, uveljavljena, ukoreninjena) navada (šega) je.
b) ustno ali pis(me)no potomcem ali spominu „preda(ja)ti“, izročiti (izročati), prenesti (prenašati), poročati, sporočiti (sporočati), naznaniti (naznanjati), priobčiti (priobčevati), povedati, pripovedovati: hoc ubi alius alii tradiderat C., clamorem proximis C., sic vulgus, traduntque metus, nec poscitur auctor Sil. in tako širi ljudstvo strah, qualia multa historia tradidit Ci., quarum nomina multi poëtae memoriae tradiderunt L., eius pugnae memoriam posteris tradiderunt L., varios sermones immortalitati scriptis suis tradidit Ci., quo verius tradere posteris possis Plin. iun.; z ACI: Plin. idr., ipsum regem tradunt … se abdidisse L., quos supplicium de matre sumpsisse poëtae tradiderunt Ci., annales tradunt … L.; pri glag. v pass. z NCI: Lycurgi temporibus Homerus etiam fuisse traditur Ci. je baje živel; redko pri glag. v pass. stoji ACI: L., Cu., Africanum, Laelium doctos fuisse traditum est Ci.; z odvisnim vprašanjem: an tantum animo roboris fuerit non traditur certum L., haud traditur metune an obortā seditione Cu., unguenta quis primus invenerit non traditur Plin.; kot vrinjeni stavek: Front., nam utrumque traditur ali sic enim est traditum L.
c) occ. predavati, učiti, poučevati, razlagati: elementa loquendi Ci., praecepta Sen. ph., praecepta dicendi Ci., haec subtilius Ci., initia operum C., multa de sideribus, de rerum naturā iuventuti tradunt C., Midas, cui Orpheus orgia tradiderat O., quae ab quoque traduntur C. kar uči ta in oni, quae de officiis tradita a philosophis et praecepta sunt Ci., virtutem hominibus instituendo et persuadendo Ci., si qua est in iis culpa tradentis (učitelja) Q.

tri-saecli-senex (tri-sēcli-senex) -senis, m (ter, saeclum in senex) starec treh rodov = starec, ki je živel tri (človeške) rodove (= 3 x 30 let), Nestorjev pridevek: quod de Nestore ait trisaeclisenex et dulciorelocus iste Laevius ap. Gell.

Vedius 3 Védij(ev), ime rimskega rodu. Poseb. znan je Vedius Pollio Vedij Polio(n), ki je živel v času cesarja Avgusta; bil je razvpit zaradi svojega razkošja in krutega ravnanja s sužnji: Sen. ph., Plin., T.

Vegetius -iī, m Vegécij (Vegétij), rimsko moško ime. Znana sta:

1. Flavius Vegetius Renātus Flavij Vegecij Renat, avtor dela o vojaških veščinah; živel je v drugi polovici 4. stol. po Kr.

2. P. Vegetius Publij Vegecij, avtor dela o veterini.

vídeti to see; to get sight of; to notice; (opaziti) to become aware, to perceive

dobro (slabo) vídeti to have good (bad) sight, to have good (bad) eyes
bežno vídeti to get a fleeting glimpse of
nič ni vídeti there is nothing to be seen
na prvi pogled, mižé vídeti (žargon) to see with half an eye
vídeti je zdrav he looks well
vídeti je, da... it seems that...
vídeti v prihodnost to see into the future
vídeti vse zvezde (figurativno, od udarca) to see stars
če prav vidim if my eyes do not deceive me
iz tega se vidi hence it appears
jasno se vidi it is clear
na prvi pogled se vidi you can see at a glance, it is self-evident
vreden, da se vidi worth seeing
sam lahko vidiš you can see it for yourself
malo se vidiva we see little of each other
sam sem to videl I saw it myself
nič ga ni vídeti he is nowhere to be seen
konca vojne še ni vídeti the end of the war is not yet in sight
videl sem smrt od blizu I looked death in the face
mesto se vidi od daleč the town can be seen from far away
videl je že lepše čase he has seen better times
si že kdaj videl kaj takega? did you ever see the like of it?; pogovorno can you beat it?
naj vidim, da vidim! (naj pomislim) let me see!
naj te več ne vidim! don't let me see you again!
rajši vidim, da ne prideš you had better not come
ne vidiš péd pred nosom! you can see no further than the end of your nose
vaš prijatelj je, kot je vídeti (kot vidim) starejši od vas your friend, I find, is older than you
videl sem, kako je padel I saw him fall
bomo videli! we shall see!, wait and see!
bomo že videli we'll see, time will tell
to bomo še (šele) videli that remains to be seen
rad bi to videl! I'd like to see that!
videl bo, kdor bo živel live and learn

vigeō -ēre -uī (prim. vegeō, vegetus)

1. imeti življenjsko moč, (telesno in duševno) biti pri močeh, biti pri polni moči, biti čil, biti čvrst, biti krepek (krepak), biti močen (močan), biti okreten, biti trden, biti živahen, živeti (in gibati se): Lucr., Sen. tr., Q., Aug., Amm. idr., quod viget, caeleste est Ci., Romani vigentes corporibus (naspr. fessi) L., Alpes vobis integris ac vigentibus transitae L., vigent in corpore vires O., (sc. sanguis), quo vivimus vigemusque L., viget aetas, animus valet S. smo v cvetu let, smo v najboljši dobi, cum corporibus vigere et deflorescere animos L., sive occiderit animus sive vigeat Ci., nos animo … vigemus Ci. ep. srce mi še ni upadlo, alii autem tum maxime mentes sapientium ac fortium virorum, cum ex corpore excessissent, sentire ac vigere? Ci., vigebat in pectore L. bil je živahnega duha, qui memoriā vigent Ci. ki imajo dober spomin, ki pomnijo, cuius memoria vigebit Sen. ph., vigui rege Persarum beatior H. živel sem; pesn.: (sc. Fama) mobilitate viget V. njena moč je v gibčnosti.

2. metaf. cveteti, cvesti, imeti veliko moč (veljavo), biti v čislih, sloveti, uživati sloves (ugled), biti ugleden, veliko veljati, sloveti: Naev. ap. Gell., Caelius in Ci. ep., Col., Q., Val. Fl. idr., vigebant studia rei militaris Ci., in pace iacēre quam in bello vigere maluit Ci., quem (sc. Philonem) in Academia maxime vigere audio Ci., Lacedaemonius Leonidas, Thebanus Epaminondas viget Ci. se bleščita v njihovih govorih, multa saecula viguit Pythagoreorum nomen Ci., qui ante victores (kot zmagovalci) viguerant N., dum (sc. Palamedes) regum conciliis (v kraljevskem zboru) vigebat V., magnae viguere Mycenae O., iuvenum ritu florent modo nata vigentque H., summo in honore vigere Lucr. največ veljati; z abl.: qui summis honoribus et multa eloquentia viguerant T., auctoritate (opibus) vigere apud aliquem T., laudis vigeat certamine miles Tib.; occ. (o šegah, nazorih idr.) biti v navadi, gospodovati, biti na vrhu (vrhuncu), vrhovati: audacia, largitio, avaritia vigebant S., ubi acris invidia atque vigent ubi crimina H.

vītālis -e (vīta)

1. življenjski, k življenju sodeč, za življenje potreben, življenje dajajoč, oživljajoč, vitalen: aevum Pl., saecla vitalia Lucr. življenja veki, rodovi, abstinere eo, quod vitale est L. kar sodi (spada) k življenju, caloris natura vim habet in se vitalem Ci. življenjsko moč, vitalis calor Cu., spiritus Ci. življenje dajajoči zrak, vitales auras capere V. dihati življenje dajajoče sape (življenje dajajoči zrak) = živeti, viae vitales O. življenje dajajoči (življenjsko pomembni) sapniki, sanguis Plin., lumen vitale relinquere O. „zapustiti luč življenja“ = umreti, vitalis sensus, vitales motūs Lucr., temperies caeli vitalis Lucan. življenje dajajoča, oživljajoča, vitales radii solis Amm. oživljajoči, vitalis lectus Petr. smrtna (mrliška) postelja (pravzaprav postelja, na kateri je kdo ležal v času svojega življenja in na kateri je kot mrtvec izpostavljen).

2. pesn. življenjsko moč imajoč, za življenje sposoben, živ: si esse salvum me vis aut vitalem sibi Pl. ali da ti ostanem živ, o puer, ut sis vitalis, metuo H. da ne boš dolgo živel (prim. H. Sat. 2, 7, 4); adv. vītāliter živeče: vitaliter animatus Lucr. oživljen, živ.

3. vreden življenja: quî potest vita esse vitalis, ut ait Ennius? Ci. vredno, da se živi. — Od tod subst. vītālia -ium, n

1. plemeniti telesni deli, ki so nujni za ohranjanje življenja, življenjski deli: Amm. idr., exprimitur ipsis vitalibus cruor Sen. rh., vitalia in corpore Sen. ph., quis fusa solo vitalia calcet Lucan., ebibit umorem circum vitalia fusum pestis Lucan., vitalia effingere ex ipsa humo Mel., pilum … in vitalia capitis venerat Plin., vitalia eximere Lamp. iztrgati drobovje iz telesa; metaf. o neživih subj.: vitalia rerum, i. e. principia vitae Lucr., vitalia arborum Plin.

2. mrliška oprava: Petr., Sen. ph. (prim. pod lectus).

vivant, e [vivɑ̃, t] adjectif živ, živahen; masculin živo bitje; čas, doba življenja

langues féminin vivantes živi jeziki
portrait masculin vivant živ, zelo podoben portret
quartier masculin vivant živahna mestna četrt
bon vivant veseljak, lahkoživec
du vivant de mon père dokler živi (je živel, bo živel) moj oče
âme féminin vivante živa duša
preuve vivante živ dokaz

vivere^*

A) v. intr. (pres. vivo)

1. živeti (biti pri življenju):
cessare di vivere umreti

2. živeti; preživljati se:
vivere d'accatto, di espedienti, del proprio lavoro, di rendita preživljati se z beračenjem, pomagati si z zvijačami, živeti od lastnega dela, od rente
vivere agiatamente, miseramente živeti premožno, revno
vivere di caccia, di pesca preživljati se z lovom, z ribolovom
vivere in campagna, in città, all'estero živeti na deželi, v mestu, v tujini
Dante visse nel duecento Dante je živel v trinajstem stoletju
vivere d'amore, d'odio pren. živeti od ljubezni, od sovraštva
vivere alla giornata živeti tjavendan
non lasciar vivere una persona koga stalno nadlegovati
vivere e lasciar vivere živeti in pustiti živeti
vivere per qcn. živeti za koga
vivere a sé živeti odmaknjeno

3. živeti, obnašati se

4. pren. živeti:
vivere nel cuore, nella memoria živeti v srcu, v spominu

5. tisk
vive! ostane, stet

B) v. tr.

1. živeti; preživeti, preživljati:
vivere un brutto momento preživeti hud trenutek
vivere una vita serena živeti mirno

2. poskusiti, poskušati; doživeti, doživljati; vživeti, vživljati se v:
vivere attimi di angoscia doživljati trenutke tesnobe
vivere una parte vživeti se v vlogo (igralec)

C) m (le sing.)

1. življenje:
amare il quieto vivere ljubiti mirno življenje

2. ekst. življenje (sredstva):
il vivere costa sempre più caro življenje je zmeraj dražje
PREGOVORI: chi muore giace e chi vive si dà pace preg. življenje teče dalje
chi vive sperando, muore cantando preg. kakor življenje, tako smrt
chi vivrà vedrà preg. čas vse dozori

vīvus 3 (iz *gu̯īu̯Hós; gl. vīvō)

1. živ, živeč (naspr. mortuus, necatus): aliquem aut vivum aut mortuum tradere N., si Iugurtham vivum aut necatum sibi traderet S., qui cum tantum ausus sit ustor pro mortuo, quid signifer pro vivo non esset ausus? Ci., qui vivum eum (sc. Dionem) (ko je živel) tyrannum vocitarant, eidem liberatorem patriae … praedicabant (sc. mortuum) N., aliquem vivum concremare L., cremare Iust., ut et patrem et filium vivos comburat Ci. ep., aliquem vivum obruere S., defodere Plin. iun., mille ducentos vivos captos L., quorum (sc. simulacrorum) … membra vivis hominibus complent C., frangetis impetum vivi Ci.; pogosto v abl. me, te, se, eo, illo, aliquo vivo Pl., Hirt., Q. idr. za (časa) mojega (tvojega, svojega, njegovega … ) življenja, v času mojega (tvojega, svojega, njegovega … ) življenja, za (časa mojih … ) živih dni ipd., Cato adfirmat se vivo illum non triumphaturum Ci., Hannibale vivo N., illo usus erat Alexandro vivo familiariter N. dokler je Aleksander živel; v aliteraciji vivus et videns živ in videč = živ in (prav) na svoje oči: vivus, ut aiunt, est et videns cum victu ac vestitu suo publicatus Ci., huic vivo videntique funus ducitur Ci.; enalaga živ = od živega (izhajajoč, izvirajoč, prihajajoč): vox Ci., Sen. ph., Plin. iun. ustna (govorjena) beseda, calor O. živa, životna, telesna, naravna, sanguis O.; subst. vīvī -ōrum, m živi, živeči, ljudje: O., regna invia vivis V.; vivus o telesnih delih živ, mesén: vivos rodere ungues H. do živega, do krvi, ad vivas usque partes vulnera circumcīdere Plin. do živega, do mesa, ulcera ad vivum corpus redigere Plin. ture zopet omeseniti = namesto turov tvoriti meso; od tod subst. vīvum -ī, n živo: calor … ad vivum … veniens L. ali imber altius ad vivom persedit V. do živega, do kosti, do mozga, quod relicum e vivo est Plin., eradi vivo tenus ali ad vivum resecatur Col. do živega, do mesa, prav globoko; pren.: neque id ad vivum reseco Ci. = nočem natanko preiskovati, de vivo … aliquid erat resecandum ali nihil detrahit de vivo Ci. od glavnice vzeti (jemati), odda(ja)ti.

2. metaf. o neživih subj.
a) (o rastl., zlasti drevesih) živ, svež, zelen, zeleneč, cvetoč: plantaria V. žive, caespes O., H. ali arundo O. zeleneč(a), saepes Varr., Col. živ plot, živa meja, linum Plin. živi lan.
b) (o drugih stvareh) živ, naraven: aqua Varr., Sen. ph. ali flumen L., V. živa, tekoča, fons, ros O. ali lacus V. ali aequor, viva … quies ponti Mart. čvrst, hladen; pumex O. ali saxum V., O., T. živ(a), lapis kresilnik, kresilo: Plin. ali neobdelan kamen: Ambr., sulpur L., Plin. samorodno, argentum Plin. živo srebro, calx Vitr., Sen. ph., Plin. živo, color Mart. naravna; pesn. živ = trajen, dolgotrajen, večen, dolgovečen: facta Naev. ap. Gell., amor V., lucernae H. ki ne ugasnejo, vedno goreče; (o podobah, upodobitvah) zvesto po življenju posnet, kakor živ: vivos ducent de marmore voltus V., artes veterumque manus variisque metalla viva modis Stat.
c) (o abstr.) živ, živahen, isker, ognjevit: vivus et ingenuus animus Plin. iun., vivi pectoris homo Arn. — Adv. vīvē živo, živahno, zelo: vive sapis Pl.

vopīscus -ī, m (etim. nepojasnjena beseda; izpeljava iz gr. ὄπισϑε „za (kom), pozneje“ ni prepričljiva) dvojček drugorojenec, ki je preživel prvorojenega dvojčka: Non., Isid., pariendi tempora per inlustria exempla a mensibus VII ad XIII signa sexus in gravidis pertinentia ante partum monstruosi partus excisi utero qui sint vopisci de conceptu hominum Plin., vopiscos appellabant e geminis qui retenti utero nascerentur altero interempto abortu Plin. — Kot rimski priimek Vopīscus -ī, m Vopísk: Varr., L. Poseb. znana sta

1. Iulius Caesar Vopiscus Julij Cezar Vopisk, ki ga je Cicero(n) večkrat uspešno zagovarjal: Ci., Plin.

2. Flavius Vopiscus Flavij Vopisk, Sirakužan, rimski zgodovinopisec, ki je živel ob koncu 3. stol. po Kr.

whoop [hu:p]

1. samostalnik
glasen krik, vpitje, krik in vik, kričanje; bojni krik, krik maščevanja
pogovorno prebita para

not worth a whoop počene pare ne vreden

2. neprehodni glagol
vpiti, kričati; sopsti, sopihati
prehodni glagol
zavpiti (kaj), kričati na koga, nahruliti (koga)

to whoop it up ameriško, sleng razgrajati

3. medmet
hej! halo!

whoop for...! naj živi...! živel...!

yet¹ [jet] prislov
še vedno, še; doslej, že (v vprašanjih); vendarle

yet again spet in spet
yet a moment (samo) še trenutek
yet once (more) še enkrat
as yet doslej
but yet toda vendarle
never yet še nikoli
not yet še ne
nothing yet še nič
(pri primerniku) yet better še boljši (bolje)
yet richer še (celó) bogatejši
there is yet time še je čas
some are yet to come nekateri morajo še priti
he may come yet on utegne še priti
have you finished yet? ste že končali?
need you go yet? morate že iti?
I have not yet finished nisem še končal
the largest yet found specimen doslej največji najdeni primerek
he will win yet vendarle bo še zmagal
he'll be hanged yet še obesili ga bodo, končal bo na vislicah
while he was yet alive ko je še živel
it is strange and yet true čudno (neverjetno) je, a vendarle resnično

za² prep.

I. (z rodilnikom za izražanje časa dogajanja) in, durante, da:
že za mladosti je težko živel già in gioventù, da giovane viveva negli stenti
priti domov za dne venire a casa di giorno

II. (s tožilnikom)

1. (za izražanje premikanja, usmerjenosti) dietro; in, a:
skriti se za drevo nascondersi dietro l'albero
zatakniti pero za klobuk mettere la penna sul cappello

2. (za izražanje smeri, cilja) per:
ladja za Split la nave per Spalato
avtobus za Maribor il pullman per Maribor

3. (za izražanje predmeta, na katerega se nanaša dejanje) per, di, ○:
ne meni se za njene besede non curarti delle sue parole
potegniti, pocukati za rokav tirare per la manica
izvedeti za novico venir a sapere la novità
prošnja za podporo domanda di sussidio

4. (za izražanje funkcije) da:
biti za botra, za pričo fare da padrino, da testimone

5. (za izražanje omejevanja dejanja) per, quanto a, a:
zame to ni vseeno per me ciò non è lo stesso
nobenih težav niso imeli za denar non avevano difficoltà di denaro
občutljiv za mraz, za svetlobo sensibile al freddo, alla luce

6. (za izražanje omejitve lastnosti na stališče osebka) ○, per:
imeti koga za bogatega, neumnega considerare qcn. ricco, stupido
veljati za poštenjaka essere considerato un galantuomo
izdajati se za zdravnika farsi passare per medico

7. (za izražanje namena) in, da, per:
konj za jahanje cavallo da sella
boj za obstanek lotta per l'esistenza

8. (za izražanje odnosa) come, per, ○:
imeti koga za ljubico avere qcn. come amante
vzeti koga za moža maritarsi con qcn.
imeti koga za prijatelja considerare amico qcn.

9. (za izražanje obstajanja česa, kar omogoča dejanje, kot ga določa samostalnik ali nedoločnik) da:
imeti kaj za popravilo avere qcs. da riparare
pog. imeti kaj za obleči avere qcs. da mettersi addosso, da indossare

10. (za izražanje količine časa) per:
imeti dela za tri dni avere lavoro per tre giorni
zapomniti si kaj za vse večne čase ricordare qcs. per tutta la vita
naročiti za osmo uro ordinare per le otto

11. (za izražanje lastnosti, vrste) per, di:
občutek za čas, za mero il senso del tempo, della misura
zaboj za drva la cassa della legna
spored za nedeljo il programma della domenica
lak za nohte smalto per le unghie

12. (za izražanje načina)
prodati za gotovino vendere per contanti
bežati kot za stavo scappare a gambe levate
govoriti sam zase parlare sottovoce
za silo govoriti nemško masticare un po' di tedesco, parlucchiare il tedesco
krstiti koga za Janeza dare a qcn. il nome di battesimo di Giovanni

13. (za izražanje vzroka) per:
jokati se, razjeziti se za vsako malenkost piangere, arrabbiarsi per ogni nonnulla
biti kaznovan za krajo essere punito per furto
klečati za kazen stare in ginocchio per castigo

14. (za izražanje mere) di, per:
za las uiti nesreči evitare la disgrazia per un pelo, per un filo
umakniti se za korak ritirarsi di un passo

15. (za izražanje zamenjave) al posto di, invece di, per:
plačati za brata pagare al posto del fratello
prodati kaj za vrednostne papirje vendere qcs. per carte valori

16. (za izražanje podkrepitve) per:
za božjo voljo per l'amor del cielo

III. (z orodnikom)

1. (za izražanje položaja na drugi, zadnji strani česa, na notranji strani česa, ob strani ali v bližini) dietro, a:
za hišo je lep vrt dietro la casa c'è un bell'orto
nositi pištolo za pasom portare la pistola alla cintola
sedeti za mizo sedere a tavola

2. (za izražanje stvari, ki kaj zakriva) dietro:
za cinizmom se skriva nežnost un cinismo dietro al quale si cela la sensibilità

3. (za izražanje zaporednosti v času) dopo, dietro:
za petkom pride sobota dopo il venerdì viene il sabato
najhujše je za nami il peggio è passato

4. pren. (za izražanje ponavljanja zaporednosti) dopo:
dan za dnem, leto za letom giorno dopo giorno, anno dopo anno; di giorno in giorno, di anno in anno
voz za vozom se je izgubljal v temi un carro dopo l'altro si dileguava nel buio

5. (za izražanje, da kdo ni prvi lastnik) da; dopo:
podedovati za očetom ereditare dal padre
nositi čevlje za bratom portare le scarpe del fratello maggiore

6. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) per, di, ○:
koprneti za kom spasimare per qcn.
povpraševati za kom chiedere di qcn.
žalovati za mladostjo rimpiangere la giovinezza

7. (za izražanje namena ali cilja) a, ○:
težiti za popolnostjo tendere, aspirare alla perfezione
gnati se za zaslužkom perseguire il guadagno

8. (za izražanje vzroka) di, per:
zboleti za gripo ammalarsi di influenza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. loviti se za vsako bilko aggrapparsi a un filo di paglia
pren. česa ne narediti za nobeno ceno non fare qcs. per tutto l'oro del mondo
pren. imeti koga za cunjo maltrattare qcn.
hudo je za denar mancano i soldi, siamo al verde
pren. prijeti se za glavo (ob novici) rimanere sbalorditi, sorpresi (alla notizia)
pog. delaj, dokler si še za kaj lavora finché puoi
biti za nadlego importunare, dar fastidio
tu ne gre za nesrečo, ampak za malomarnost non si tratta di disgrazia, la colpa è della negligenza
pren. prepirati se za prazen nič litigare per ogni nonnulla
pren. iti komu za nohte avere rogne da grattare, avere una gatta da pelare
pren. vleči, voditi koga za nos ingannare, imbrogliare qcn., vulg. fregare, prendere per il culo qcn.
pren. biti za odstrel andare silurato
oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
pren. ne hoteti biti nikomur za pavliho non voler essere lo zimbello di nessuno
pren. zgrabiti bika za roge prendere il toro per le corna
pren. jesti za tri mangiare a quattro palmenti
pren. spraviti koga za zapahe schiaffare qcn. in prigione
pog. imeti kaj za jesti (imeti kaj hrane) aver qcs. da mangiare
pog. veliko dela je še za opraviti c'è ancora molto da fare
pog. imaš za posoditi? (mi lahko posodiš?) hai da prestarmi?
prepovedati komu enkrat za vselej vietare a qcn. una volta per sempre
pejor. biti za v muzej esser antiquato, superato, essere un esemplare da museo
pog. imeti kaj za bregom, za plotom nascondere qcs., tramare qcs.
pren. ne biti tako za luno non essere così ingenuo
pren. ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non ricavarne proprio niente, il minimo vantaggio
pren. imeti jih za ušesi essere un furbacchione
pren. držati jezik za zobmi tenere la lingua a casa, tenere la lingua tra i denti, essere muto come un pesce
pren. letati za ženskami correre dietro alle gonnelle
za njim se je zgubila vsaka sled di lui si sono perse le tracce
PREGOVORI:
kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino si infarina

Zeuxis -xis in -xidis (-xidos), acc. -xim, redkeje -xin ali -xidem, abl. -xide, m (Ζεῦξις) Zévksis (Zévksid)

1. grški slikar iz južnoitalske Herakleje okrog l. 425; živel je v Atenah in Efezu: Ci., Petr., Plin.

2. grški kipar: Plin.

Zōilus -ī, m (Ζώϊλος) Zóil iz makedonskega mesta Amfipolis (Amfipola), strog aleksandrinski kritik in slovničar (živel je v času Ptolemaja Filadelfa) z vzdevkom Homeromastix (Ὁμηρομάστιξ = Homerjev bič = bičevalec Homerja), ker je pedantsko in škodoželjno grajal Homerjeve pesmi: Vitr.; apel. = pedantski, pedanten, zloben, škodoželjen grajalec ali kritik (presojevalec): O., Mart.

žé adv.

1. già; ormai:
tam je že pomlad, tu je še zima lì è già primavera, qui ancora inverno
vstopnice so že v prodaji i biglietti sono già in vendita

2. (izraža zadostnost povedanega) il solo, un solo; pure:
že ime vse pove il solo nome dice tutto
že majhna raztresenost lahko povzroči nesrečo una pur piccola distrazione può provocare la disgrazia

3. (izraža pripravljenost za kako dejanje) ancora:
bere še že, piše pa ne več per leggere legge ancora, ma non scrive più

4. (izraža prepričanost o čem) bene, pure:
prinesi vina, že veš, katerega portaci del vino, sai bene quale
to pa že lahko narediš zame questo lo puoi pur fare per me

5. (izraža sprijaznjenje s čim) ormai:
zdaj je že tak položaj, da je vsako obotavljanje nevarno la situazione è ormai tale da rendere arrischiato qualsiasi indugio

6. (izraža nejevoljo, v vzkličnih stavkih grožnjo) suvvia, una buona volta, ○:
daj mi že mir e sta' calmo una buona volta!
ti že pokažem (hudiča) te la farò vedere!
jim bom že pokazal skopuha gliene dirò io quattro! Dare del tirchio a me!

7. (v temp. odv.) komaj ... že, kakor hitro ... že (non) appena... che già:
kakor hitro je zaslišal svoje ime, že je planil pokonci appena sentì il suo nome saltò in piedi, che già era in piedi

8. (v adverz. priredju za izražanje pridržka) certo, sì, ○:
piše že, vendar slabo per scrivere scrive, ma male

9. (v nikalnih stavkih poudarja zanikanje) ○, però, poi; proprio no:
kdo gre z njim? Jaz že ne chi va con lui? Io no, Non io

10. že tako (in tako) peraltro, comunque, di per sé:
iskal je delo v podjetju, v katerem so imeli že tako in tako preveč delavcev cercò lavoro in una ditta dove avevano comunque troppi dipendenti

11. (z zaimki in prislovi za izražanje poljubnosti) chi, chiunque, comunque:
ne skrbite, mu bo že kdo pomagal niente paura! Si troverà chi gli darà una mano
bodo že kako opravili tudi brez njega se la sbrigheranno comunque, anche senza di lui

12. (z vpraš. pron. ali adv. poudarja ugibanje) ○, poi:
kdo ga že išče chi è che lo cerca?
kako je že ime tistemu dekletu? com'è che si chiama quella ragazza?

13. če že (v pogojnih stavkih za izražanje pridržka) se proprio:
naj gredo, če že hočejo e vadano, se proprio lo vogliono

14. že ... kaj šele già... figurarsi:
že rahel ugovor težko prenese, kaj šele kritiko mal sopporta un piccolo appunto, figurarsi una critica

15. (izraža sprijaznjenje s čim) ○:
že prav, bom vsaj vedel za drugič e va bene, lo saprò almeno per la prossima volta
kruha bo že il pane non ci mancherà
kakšna je letos letina? Bo že com'è quest'anno il raccolto? Discreto
kako se ti godi? Že gre come va? Mah, discretamente
kako boš živel v takih razmerah? Bo že kako come farai a vivere in queste condizioni? Mah, si vedrà, Mah, spero di farcela