Franja

Zadetki iskanja

  • stóg m ostožje, stožina, motka, direk oko kojega se sadijeva u plast požnjeveno žito, slama ili sijeno, seno
  • stóžnica ž
    1. stožer, ostožje, stožina
    2. letva, žioka u sušnici za žito, sijeno i sl. (kozolec)
  • stŕn -i ž strn, strnina, strmno žito: sejati ajdo po strni; teči čez drn in strn
    trčati preko brda i dolina
  • strnína ž strnina, strn, strmno žito
  • strníšče s strnište, njiva sa koje je pokošeno strmno žito
  • strníščnica ž djetelina ili mrkva što se sije, seje u žito i poslije, posle žetve raste na strništu
  • stȕga ž votel drevesni štor kot posoda za žito
  • šìnīk -íka m (t. šinik, gr.) šinik, mera za žito, navadno 10 ok
  • tesserula -ae, f (demin. tessera) četverokotniček, štirikotniček, kvadratek, štiriogelniček, in sicer

    1. igralna kockica, starejše igralni kobrc: mente agitabamus easque quasi talos aut tesserulas in medium vice sua quisque iaciebamus Gell.; occ. štirikotniček (kvadratek, štiriogelniček) za polaganje podov, mozaični kamenček: quam lepide λέξεις compostae ut tesserulae omnes arte pavimento atque emblemate vermiculato Luc. ap. Ci.

    2. znak, znamenje, obeležje, obeležba, znamka: M. autem Varro non hastam ipsam neque ipsum caduceum missa dicit, sed duas tesserulas Gell.; poseb. nakaznica za žito (prim. tessera): scabiosum tesserula far possidet Pers.

    3. glasovna tablica, (tablica) glasovnica: quendam deprensum tesserulas coicientem in loculum Varr.
  • tólja ž dial. priprava na kosišču, ki pri košnji polaga žito v redi
  • tóljati tôljām kositi žito s toljo, gl. tolja
  • tolva ženski spol grot, lij za žito nad mlinskim kamnom
  • trȉjer m (fr. trieur) agr. trier, vejalnik, čistilnik za žito
  • tŕniti tr̂nīm
    1. s trnovo metlo čistiti omlaceno žito; ja ču ovde žito bacati, a Jela će metlom trniti
    2. još led mi noge trni mraz me spreletava po nogah; bolno mi trni ruka zagrižena lancima roka, ki so se vanjo zajedle verige, mi premira
  • ùlček m (t. ölček) dial. nekdanja mera za žito, moko ipd., različne velikosti
  • vȁrica ž
    1. kuhano žito kot jed za praznik sv. Barbare
    2. množica, truma: mnogobrojna šarena seljačka varica
    3. zmeda, zmešnjava: to ti je nekakva varica, nešto šareno, nešto budi bog s nama
    4. mn. varice gl. varikoziteti
  • vàrićāk m dial.
    1. mera za žito: varićak je drvena posuda za žito i varivo
    2. iron. cilinder: bio je u lacmanskoj nošnji s -om na glavi
    3. šalj. trebuh: jesi li što bacio u varićak
  • viridis -e (virēre)

    1. zelen (vsi odtenki): Stat., Aug., Cl. idr., color O., Plin. iun., Gell., ilex O., caespes V., Britanni O. zeleno pobarvani, avis (= papiga) O., lacerti V., colubrae H., lingua Ci., ligna Ci., smaragdi Lucr., lacūs Val. Fl. z drevjem obrasla, herbae viridiores Plin., campi viridissimi Ci. v popolnoma svežem zelenju, riparum vestitūs viridissimi Ci. s svežim zelenjem zarasli bregovi; pesn. (enalaga): Aegyptus V. ozeleneli, ozelenjeni, Mincius V. od trstja zeleni, viridique certat baca Venafro H., viridis silvae Cragi H. Kragovi listnati gozdovi, Kragovi listniki, Thasos Petr. z zelenim marmorjem bogati, Amyclae Stat. bogate z oljkami, oljevite; komp. adv.: nihil viridius viret Plin.; occ. zelenkast: pallor V., caelum Plin. sinjkastozeleno, jasno; poseb. o barvi vodovja in vsega, kar je v njem: aquae O., capilli O., Nereidum comae H., virides dei, quibus aequora curae O.; subst.
    a) viride -is, n α) zelena barva, zelenost, zelenína, zelênje, zelén (f): bacae e viridi rubentes Plin. zelenkastordeče ali rdečkastozelene, e viridi pallens Plin. bledozelen. β) zelenína, zelenje = zeleno rastlinje, drevesa in trava: Vulg. idr., omne viride agri Ambr.; poseb. zeleno žito, nezrelo žito: viride, ne hostes mox haberent, protritum et corruptum (naspr.: quod maturi erat circa, demessum et convectum est) L.
    b) viridia -ium, n zeleno rastlinje, zelenina, zelenje, zelene trate, (vrtni) nasadi: Vitr., Cels., Col., Sen. ph., Plin. iun. idr., cultus viridium Sen. rh., perambulare virīdia Ph.

    2. metaf.
    a) mlad, še ne star, nov, svež: caseus Col., fructus studiorum Q.
    b) (o barvi in glasu) svež, živ, živahen, krepek (krepak): viridis et pulcher habitu Ps.-Q. (Decl.), firmior et viridior sonus Gell.
    c) (o starosti pri živalih in osebah) mlad, mladosten, mladostno svež, cvetoč, čvrst, čil, krepek (krepak), živahen, starejše krésen: viridi iuventā V., viridis senectus V., T., aevum O., aetas Col., Plin. iun., anni Mart., leo Stat., ille viridis et iam senex Sen. tr., senex, sed viridis animo ac vigens Sen. ph., consilio viridis Sil. odločen (energičen) pri svetovanju, usque ad novissimam valetudinem viridis Plin. iun. (o ženski); z gen.: viridissimus irae Sil. ves razjarjen; subst. viridiōrēs -um, m čvrstejši (krepkejši) možje: viridiores iunioresque Eutr.

    Opomba: Gen. pl. viridum: Stat. in (od subst. viridia) viridiōrum: Macr.
  • winnower [wínouə] samostalnik
    vejalec žita
    (= winnowing machine) vejalnik, velnik za žito (stroj)
  • Wintergetreide, das, Agronomie und Gartenbau ozimina, ozimno žito