Franja

Zadetki iskanja

  • nervio moški spol živec; žila na listu; kita; moč, sila; duša

    nervio de buey bikovka, žilavka
    tener (traer) los nervios de panta zelo razburjen biti
    tener un ataque de nervios dobiti živčni napad
    me crispa los nervios (to) mi gre na živce
  • nervure [nə́:vjuə] samostalnik
    botanika glavna žila lista
    zoologija žilica v krilu insekta
  • nervus -ī, m (nam. *neuros iz indoev. *sneHuro- vez, vrv, tetiva, indoev. kor. *sneHu- sukati, viti, prim. skr. snā́van-, gr. νευρά tetiva, νεῦρον kita, živec, vlakno, vrv, stran, prožnost, lat. neō, sl. nervozen, nem. nervös, fr. nerveux)

    1. v pravem pomenu in večinoma v pl. kita = suha žila, tetiva, mišica, živec: his adde nervos, a quibus artus continentur Ci., hoc ali[i] staturam, ali[i] vires nervosque confirmari putant C., recti valentesque nervi Cels., nervorum contractio Sen. ph., nervi in omne corpus ducuntur Cels., nervorum distentio Cels. bolezenski pojavi v živcih, krči, nervorum resolutio Cels. ohromelost živcev, hic primus nervos et venas expressit capillumque diligentius Plin. (o slikarju in ulivalcu kipov Pitagori iz Regija), nervus umbilicaris Tert. popkova žila, digitorum nervos incīdere Lamp.; šalj.: condamus alter alterum ergo in nervom (= nervum) bracchialem Pl. objemiva se torej.

    2. occ. meton.
    a) tetiva: O., tendens nervo equino concita tela Acc. ap. Varr., erumpit nervo pulsante sagitta V., nervo aptare sagittas V.; od tod meton. lok: turbantem fallere nervo Val. Fl.
    b) struna (iz živalskih kit ali črev): omnesque voces (hominis), ut nervi in fidibus, ita sonant, ut … Ci., cantu nervorum et tibiarum tota vicinitas personat Ci., ut enim ex nervorum sono in fidibus, quam scienter ei pulsi sint (kako vešče so ubirane) intellegi solet: sicCi., numeros intendere nervis V., tuque testudo resonare septem callida nervis H.; od tod zopet meton. strunsko glasbilo, glasbilo na strune: animi et aurium causa tot homines habet ut cotidiano cantu vocum et nervorum et tibiarum nocturnisque conviviis tota vicinitas personet Ci.; v pl. tudi niti ali žice čeč (lutk, marionet): duceris, ut nervis alienis mobile lignum H. = ti si navadna marioneta.
    c) kita, jermen, s katerim se zveže kdo; od tod sploh spona, vez: Vulg., vincito aut nervo aut compedibus Tab. XII, nervo vinctus Pl., ita te nervo torquebo Pl., fures in nervo atque compedibus aetatem agunt Ca. ap. Gell. v sponah za roke in noge, nervo aut compedibus vinciri Gell., nervum appellamus etiam ferreum vinculum, quo pedes inpediuntur Fest.; od tod meton. (kakor v sl.) ječa, zapor, keha: ego te in nervum rapiam Pl., in nervo iacebis Pl., vereor, ne istaec fortitudo in nervum erumpat denique Ter. da te bo to tvoje junačenje naposled spravilo v luknjo, eximere de nervo cives vestros L., in nervis teneri L., misit in nervum Vulg.
    d) (kitasta) goveja koža, usnje, s katerim so bili prevlečeni ščiti: ne scuta quidem ferro nervove firmata T., subtextaque tegmina nervis Sil.
    e) moško spolovilo: cuius in indomito constantior inguine nervus H., dicto citius nervi paruerunt imperio manusque aniculae ingenti motu repleverunt Petr.

    3. metaf. pl. nervi kite, žile, živci =
    a) moč(i), sila (sile): digna res est, ubi tu nervos intendas tuos Ter., onus dignum, in quo omnes nervos aetatis industriaeque meae contenderem Ci. da napnem vse žile (= vse sile, vse moči), da dam vse od sebe, omnibus nervis coniti Ci., experietur consentientis senatūs nervos atque vires Ci., qui si attulerint nervos et industriam, mihi crede, excutient tibi istam tuam verborum iactationem Ci., quibus opibus ac nervis non solum ad minuendam gratiam, sed paene ad perniciem suam uteretur C.; occ. sila, krepkost = moč, živost, poudarek govora: horum oratio neque nervos neque aculeos oratorios ac forenses habet Ci., sectantem levia nervi deficiunt H. polet.
    b) življenjska moč (sila), vitalnost, živost, živahnost, prožnost, energičnost, bistvo, jedro, vodilo, motiv(acija) kake osebe ali stvari: si vectigalia nervos esse rei publicae semper duximus Ci., poëtae nervos omnis virtutis elidunt Ci., hosti largiri … nervos belli, pecuniam infinitam, quā nunc eget Ci., illi loci, qui inhaerentes in earum (sc. causarum) nervis esse debent Ci. ki morajo tvoriti njihovo bistveno sestavino, nervos coniurationis eiectos (po novejših izdajah exsectos) arte consulis cernentes L. glavni udje, gonilne sile.
  • odvódnica ž odvodnica, žila kucavica, arterija
  • ožílje s žile, sistem žila: krvno, arterijsko, električno, železniško ožilje
  • piles [páilz] samostalnik
    množina, medicina zlata žila, hemeroidi
  • pipe1 [páip] samostalnik
    (dovodna) cev; piščalka, frula; brlizganje, žvižganje (ptičje)
    glasba, množina dude
    anatomija sapnik, prebavni kanal; glas (pri petju); pipa za tobak
    geologija dimnik
    mineralogija cev za zračenje v rudniku, rudna žila cilindraste oblike
    botanika votlo steblo, votel pecelj
    ekonomija vinski sod ali sod za olje (105 galonov, ca 477 litrov)
    britanska angleščina, zgodovina obračun državne blagajne (Pipe Roll, Great Roll of the Pipes)
    sleng lahka naloga

    pipe of piece pipa miru
    pogovorno put that in your pipe and smoke it! dobro si zapomni!, figurativno pomiri se s tem
    to put s.o.'s pipe out preprečiti komu kaj
    organ pipe orgelska piščalka
    to clear one's pipe odkašljati se, odhrkati se
  • plumbāgō -inis, f (plumbum)

    1. svinčev sijajnik = svinčev sulfid, galenit: Plin.

    2. rastl. svinčenka, starejše „svinčena (olova) žila“, svinčenica, bolhača, plumbágo (Plumbago europaea Linn.): Plin.

    3. svinčena (svinčeva) barva nekih draguljev: Plin.
  • privódnica ž vena, dovodnica, privednica, žila krvarica
  • rázvodnica ž
    1. aorta, žila odvodnica
    2. premikalni drog razvodnika
    3. geogr. razvodnica
  • reef1 [ri:f] samostalnik
    (morski) greben, kleč, čer, ki malo štrli iz vode ali je tik nad površjem
    mineralogija žila zlatonosne rude (kremena)

    sunken reef podvodna čer, greben
  • sȁobraćājnica ž prometna žila, komunikacija, prometnica: ceste i željeznice kao glavne -e; -e u streljačkim rovovima
  • sìnigle sìnigālā ž mn. (gr. syringes) med. hemoroidi, zlata žila
  • sulpurātiō, sulphurātiō (sulfurātiō) -ōnis, f (sulp(h)ur, sulfur) podzemeljska žveplena žila, zaloga (zaloge) žvepla v zemlji, žvepleni skladi v zemlji: et sulpuratio (v novejših izdajah suppuratio) contraxit umorem Sen. ph.
  • šúljevi -ēvā m mn. med. hemoroidi, zlača žila
  • tenōn -ontis, acc. pl. -ontas, m (gr. τένων) kita, starejše suha žila, bela žila: Cael.
  • thoroughfare [ɵʌ́rəfɛə] samostalnik
    prehodna cesta; glavna prometna cesta; prometna žila; vodna pot; prehod

    no thoroughfare! prehod prepovedan!
  • thread1 [ɵred] samostalnik
    nit, nitka, sukanec, dreta, preja; vlakno; vlakno (v mesu, stročnicah); las, kocina, volna (ovce, koze, kamele); pajčevina
    botanika prašnik
    tehnično navoj (vijaka)
    mineralogija tanka žila
    figurativno nit (misli, govora), zveza, povezanost; življenjska nit

    thread and thrum dobro in slabo
    thread lace čipka iz platna, bombaža
    the thread of life nit življenja
    the thread of a screw navoj na vijaku
    Lisle thread sukanec iz mesta Lille
    my suit is worn to the last thread moja obleka je do kraja ponošena
    to cut one's mortal thread figurativno napravili samomor, skrajšati si življenje
    to gather up the threads figurativno sestaviti, povzeti
    he had not a dry thread on him ene (same) suhe nitke ni bilo na njem
    I haven't a thread fit to wear prav ničesar nimam, kar bi oblekel
    his life hung by a thread njegovo življenje je viselo na nitki
    to lose the thread of izgubiti nit (zvezo), zatakniti se, obtičati v (po)govoru
    to take things thread and thrum figurativno vzeti dobro s slabim
    to take up the thread of a narrative nadaljevati prekinjeno pripovedovanje
  • umbilīcus -ī, m (iz *ombelī ali *umbilus = gr. ὀμφαλός; prim. umbō)

    1. popek: Auct. b. Afr., Cels., Plin., Isid. idr., umbilico tenus aqua erat L.; meton. popkovina, popkovnica, starejše popkova žila: Cels., Amm.

    2. metaf.
    a) popek = središče, sredina, sreda, center: Graeciae L., Italiae Plin., qui locus, quod in mediā est insulā situs, umbilicus Siciliae nominatur Ci., dies ad umbilicum est mortuus Pl.
    b) glavìč, betiček, bunkica, kroglica, kroglasta izboklinica knjižnega zvitka. Desni rob papirovih zvitkov so Rimljani prilepili na paličico in nanjo navijali zvitek. Konca te paličice, ki sta gledala iz zvitka, sta bila okrašena z glavičema in sta se — kot središče zvitka — imenovala umbilici: Cat., picti umbilici Mart., librum usque ad umbilicum revolvere Sen. rh. razviti do glaviča (= do konca) = do konca prebrati, dobrati; pren.: inceptos iambos ad umbilicum adducere H. dokončati, dovršiti, pervenimus iam usque ad umbilicos Mart. že smo pri koncu.
    c) kazalec na sončni uri: Plin. (6, 212).
    d) šestilce, majhno šestilo: Plin. (18, 327).
    e) umbilík = pópek, vrsta morskih polžev: Ci., Val. Max., Aur.
    f) bot. štrlina, izboklina pri rastlinah: lupini Plin.
    g) bot. čebulica: Plin.
    h) bot. umbilicus Veneris vodni popnjak (starejše popkovnik, Ladin pas): Ap. h.
  • varice [varis] féminin krčna žila, krotica