Franja

ambition [æmbíšən] samostalnik (for)
častihlepnost; srčna želja

vaulting ambition prevelika častihlepnost

anxiety [æŋzáieti] samostalnik (to da)
strah, bojazen, zaskrbljenost (for po)
hrepenenje, vroča želja

in great anxiety v velikih skrbeh

aspirácija ž (lat. aspiratio)
1. aspiracija, težnja, želja za čim
2. lingv. izgovarjanje s pridihom: aspiracija u grčkom jeziku
3. izsesavanje vlažnega, prašnega zraka iz strojev
4. med. izsesavanje, vsesavanje

aspirácija ž (lat. aspiratio)
1. aspiracija, težnja, želja za nečim
2. gram. izgovaranje s hukom, s dahom

Betätigungsdrang, der, sla/želja po udejstvovanju

Bildungsbereitschaft, die, želja po izobraževanju

brezžêljnost ž stanje bez želja

bruciore m

1. skelenje, ščemenje, pekoča bolečina:
il bruciore della pelle scottata skelenje ožgane kože
bruciore di stomaco zgaga

2. pren. močna želja; zagrenjenost, žgoče ponižanje:
il bruciore della sconfitta žgoče ponižanje zaradi poraza

caldo

A) agg.

1. topel, vroč:
clima caldo vroče podnebje
stagione calda topli letni čas
animali a sangue caldo pog. toplokrvne živali

2. pren. vroč, strasten, ognjevit; prisrčen:
ha un temperamento caldo je strastne nravi
essere una testa calda pren. biti zaletav
avere il sangue caldo biti vročekrven, razburljiv
a sangue caldo pren. razburjeno, razvneto
ci accolsero con calda simpatia prisrčno so nas sprejeli
pigliarsela calda biti zaskrbljen, vznemiriti se, razvneti se
dare una calda e una fredda sporočiti najprej dobro, potem pa slabo novico

3. topel; pren. svež, najnovejši:
pane caldo topel kruh
notizie calde najnovejše vesti

4. ekst. topel (barva, glas):
un giallo caldo toplo rumenilo
una voce calda topel glas

5. pren. vroč:
zona calda vroče področje; ekst.
telefono caldo rdeči telefon

B) m

1. toplota, vročina:
il tuo cappotto tiene molto caldo tvoj plašč je zelo topel
oggi è, fa caldo danes je toplo
lavorare a caldo vroče obdelovati
tenere in caldo un piatto držati jed na toplem
tenere qcn. in caldo pren. z nekom obzirno ravnati, ne ugoditi komu takoj
tenere qcs. in caldo pren. dati zadevo začasno na stran
ho caldo vroče mi je
non vedo ora che arrivi il caldo komaj čakam, da pride poletje
prendi qualcosa di caldo dopo il viaggio po potovanju použij kaj toplega

2. pren. vroča želja, zanos, žar:
nel caldo del discorso v zanosu debate
non mi fa né caldo né freddo mi je prav vseeno
essere in caldo pren. goniti se (živali)

3.
a caldo pren. neposredno (po):
chiedere un'impressione a caldo vprašati za vtis neposredno po dogodku

comezón ženski spol srbenje; mik, poželenje; skrivna želja

comezón del saber žeja po znanju
comezón interna notranji nemir
sentir la comezón de imeti (nepremagljivo) poželenje po

cor, cordis, abl. sg. corde, pl. corda -ium, n (iz *corr prek *cors iz *cord; prim. gr. καρδία, κῆρ)

I.

1. srce (kot telesni organ): cerebrum, cor, pulmones, iecur Ci., num igitur censes ullum animal, quod sanguinem habeat, sine corde esse posse? Ci., pulmoni cor annexum est Cels., et corde et genibus tremit H.

2. met.
a) srce kot sedež čutov, nagonov, čut, čustvo, razpoloženje, mišljenje: Vulg., c. timidum Pl., hoc facinus meum cor corpusque cruciat Pl., isto verbo animus mi reddit et cura ex corde excessit Ter., nullum est ingenium tantum neque cor tam ferum, quod non labascat linguā Acc. fr., at Romanus homo … corde suo trepidat Enn. ap. Ci., ira animo et corde concepta Ci., nunc meum cor cumulatur irā Ci., quibus acria corda iracundaque mens facile effervescit in ira Lucr., sed acri percussit thyrso laudis spes magna meum cor Lucr., exsultantia corda V., si curat cor spectantis tetigisse querellā H., excute corde metum O., semisomno corde Ph., cor plumbeum Suet. = brezčutno srce; pogosto corde iz srca, prisrčno: quaerere te neque posse corde capessere ali corde cupitus Enn. ap. Ci., corde amare inter se Pl., corde spernere aliquid Pl.; še pogosteje cordi (loc.!) est aliquis ali aliquid (alicui) pri srcu je komu kdo ali kaj = komu je kdo ali kaj na skrbi, komu je do koga, do česa, srčno veselje, srčna želja je kaj, komu je kdo ali kaj ljub (drag), všeč, prijeten: Pl., Varr., O., Sen. ph. idr., uterque utrique est cordi Ter., idque eo mihi magis est cordi, quod … Ci., evenit facile, quod diis cordi esset L., dis pietas mea et Musa cordi est H.; z inf.: si tibi facere cordi est, licet Pl., adeo vestigia quoque urbis exstinguere … cordi est L.; z ACI: si vobis non fuit cordi Sp. Postumium T. Veturium consules prospere bellum gerere L. če že niste hoteli, quibuscumque diis cordi fuit subigi nos ad necessitatem dedendi res, quae … L.; z dvojnim skladom: cui carmina semper et citharae cordi numerosque intendere nervis V.; v istem pomenu tudi corde est aliquid: sed corde labores ante alios erat uncta pale Stat., ter cordi habere aliquid: Gell.
b) duša, srce = srčnost, pogum: illi sedato respondere corde V. z mirnim srcem, pomirjeni, rabie fera corda (o eni osebi) tument V., trepidantia bello corda V., ponuntque ferocia Poeni corda V., forti corde ferre mala O.
c) srce (po mnenju starodavnikov sedež misli), duh, um, razum, pamet, previdnost, razsodnost: quem (Hannibalem) credidit esse meum cor suasorem summum et studiosum robore belli Enn. ap. Gell., quantum ego nunc corde conspicio meo Pl., iam instructa sunt mihi in corde consilia omnia Ter., aliis cor ipsum animus videtur, ex quo excordes, vaecordes concordesque dicuntur Ci., qui propter haesitantiam linguae stuporemque cordis cognomen ex contumelia traxerit Ci., hebeti cognoscere corde Lucr., obtusi ali hebetis atque obtusi cordis esse Val. Max., cor iubet hoc Enni Pers., habes nec cor … nec genium Mart., et mihi cor non est, et tibi … pudor Mart.; v besedni igri s cor (srce) in cor (razum): Suet. (Caesar 77).
č) srce, duša = oseba, posameznik (človek ali žival): lectos iuvenes, fortissima corda, defer in Italiam V., corda inertia Teucrûm V., quid … corda aspera temptas? V., Manisque adiit regemque tremendum nesciaque humanis precibus mansuescere corda V., levisomna canum corda Lucr.; od tod ljubkovalno meum cor Pl. srčece moje, dušica moja.

— II. pren. blizu srčne votline ležeče ustje želodca ali želodec sploh: ubi … morbida vis in cor maestum confluxerat aegris Lucr., in cor traiecto lateris miseri capitisve dolore H.

curiosité [kürjozite] féminin radovednost, zvedavost; želja po znanju; posebnost, nenavadnost; redka stvar, redkost; znamenitost; rariteta; vieilli skrb za kaj, okus ljubitelja, amaterja

magasin masculin de curiosités trgovina z raritetami
objet masculin de curiosité predmet v zbirki kakega ljubitelja
contenter, satisfaire, rassasier sa curiosité zadovoljiti, nasititi si radovednost
il a été puni de sa curiosité bil je kaznovan za svojo radovednost

démangeaison [-mɑ̃žɛzɔ̃] féminin srbenje, srbečica; familier poželenje, vroča želja (de po)

desiderata [deziderata] masculin pluriel želje; seznam želja; vrzel, zaželena stvar

veuillez nous faire connaitre vos desiderata sporočite nam svoje želje (glede tega, kar vam manjka)

domobéžnost ž bijeg, beg od kuće, želja da se bježi (bež-) od kuće: za to družino je značilna domobežnost

emācitās -ātis, f (emāx) želja po nakupovanju: Col., Plin. iun.

Erkenntnisdrang, der, želja po spoznanju

Erlebnishunger, der, želja po doživetjih

faim [fɛ̃] féminin glad, lakota; figuré vroča želja, koprnenje

faim canine, du diable, de loup vočja lakota
faim insatiable nenasitna lakota
faim de richesses želja, žeja po bogastvu
avoir faim biti lačen
apaiser, assouvir, calmer, rassasier sa faim utešiti si glad
donner faim glad, lakoto zbuditi
manger à sa faim najesti se, nasititi se
mourir, (familier) crever de faim umirati, umreti od lakote
ne pas manger à sa faim stradati, niti najnujnejšega ne imeti
rester sur sa faim ne zadosti jesti, ne se nasititi; ostati nezadovoljèn

famēs (famis) -is, f

1. glad, lakota: nautae coacti fame radices palmarum agrestium conligebant Ci., cibi condimentum famem esse Ci., famem perferre Ci. ali ferre Cat. ali tolerare, sustentare C. lakoto prenašati, famem explere ali deponere O., f. solvere ali depellere Ci. ali propellere H. ali pellere Tib. ali ab ore civium propulsare L., famem pascere Pr., Sen. tr. utolažiti, utešiti, famem spargere Val. Fl., fame interire N. ali mori Plin. ali absumi Fl., Amm. od lakote umreti, aut ferro aut fame interire (aliteracija!) C., insana f. Lucan., f. urget Cu. ali saevit Val. Fl. Pooseb. Fames -is, f Lakota: Fames pestifera O., Frigus illic habitat et ieiuna Fames O.

2. occ.
a) kot medic. t. t. stradanje kot način zdravljenja: primis diebus fames, deinde liberalius alimentum Cels., in principio fame utendum Cels.
b) strad(ež), stradanje, lakota, obdobje lakote: in Rhodiorum inopia et fame Ci., in fame frumentum exportare Ci., inopia primum, deinde fames esse coepit Cu., fame laborare Col., fame perire Iust., per totum famis tempus Tert.; v pl.: Tert., Cypr., Arn., Aug.

3. meton. (stradanje =) revščina, ubožnost, siromaštvo: ad famem reicere Ter.; pren.: reperiebantur non nulli, qui … , cum obruerentur copiā sententiarum atque verborum, ieiunitatem et famem se malle quam ubertatem et copiam dicerent Ci. suhoparnost in puhlost.

4. metaf. lakota = lakomnost, silno poželenje, živa želja, pohlep, nenasitnost; z objektnim gen.: auri sacra fames V., auri f. Plin., argenti sitis … famesque H., maiorum f. H. pohlep po še večjem bogastvu, f. vetitorum ciborum O., ex longa fame satiaret se auro Cu., primus omnium satietate parasti famem Cu. si postal še bolj lačen, f. honorum Fl.

Opomba: Star. nom. sg. famis: Varr., Tert., Prud., It.; famēs je prvotno e-jevsko deblo kakor plebēs, od tod star. gen. sg. famī: Ca. et Luc. ap. Non., star. abl. sg. pri pesnikih vseskozi famē: Lucr., Tib., Iuv.