Turkey [tə́:ki] samostalnik
Turčija
Turkey carpet orientalska preproga
Turkey corn koruza
Turkey day ameriško, pogovorno zahvalni dan za žetev
Turkey leather turško usnje, safian
Turkey red turško rdečilo (barva)
Turkey stone levantski brus; zastarelo turkiz
Zadetki iskanja
- víspera ženski spol predvečer (praznika); figurativno znanilec
la víspera prejšnji dan
vísperas pl večernice
en vísperas de (fig) tik pred
en vísperas de la boda malo pred poroko
estar en vísperas de nameravati
como tonto en vísperas (fig) osupel
la cosecha en vísperas bližnja žetev - wheat [wi:t] samostalnik
pšenica; pšenično zrno
množina vrste pšenice
ameriško žito
wheat bread, flour pšeničen kruh, pšenična moka
wheat-fed s pšenico krmljen
wheat crop, wheat harvest žetev pšenice
wheat -coloured pšenične barve - zakasníti (-ím)
A) perf.
1. tr. ritardare:
slabo vreme je zakasnilo žetev il maltempo ha ritardato la mietitura
2. intr. fare tardi, ritardare
B) zakasníti se (-ím se) perf. refl. ritardarsi; trattenersi - zrel [éu] (-a, -o)
1. agronomija in vrtnarstvo reif (drevesno erntereif, baumreif, pflückreif, na pol halbreif, polno vollreif, užitno [genußreif] genussreif, za rezanje schnittreif, gozdarstvo za sečnjo hiebsreif, schlagreif); ausgereift
zrel za ustekleničenje vino: flaschenreif
zrel za zakol schlachtreif
2. biologija, medicina -reif (spolno geschlechtsreif, prezgodaj frühreif)
zrel za šolo otrok: schulreif
3. (doleten) mündig
4. figurativno -reif (za odločanje entscheidungsreif, spruchreif, za odpad schrottreif, za rušenje abbruchreif, za upokojitev pensionsreif)
zrel za rušenje baufällig
zrel za uprizoritev odrsko delo: bühnenfähig
biblično: zrel za žetev reif zur Ernte
|
v zrelih letih im reiferen Alter, in den reiferen Jahren - zrél mûr; (sir) fait ; (človek) qui a atteint la pleine maturité
pozno zrel tardif
(pre)zgodaj zrel précoce, hâtif
zrel za žetev, (za košnjo) bon à couper
zrela leta (starost) âge mûr
po zrelem premisleku, preudarku après mûre réflexion, tout bien considéré - ἄμητος (ᾱ), ὁ (ἀμάω) ep. žetev.
- θερίζω (θέρος) [fut. θεριῶ, aor. ἐθέρισα, pf. τεθέρισμαι, aor. pass. ἐθερίσθην] 1. intr. prebijem, preživim poletje. 2. trans. a) žanjem, kosim (po)spravljam jarino (jaro žetev); odsekam γλῶσσαν; b) pren. žanjem, dobim plačilo.
- θερισμός, ὁ (θερίζω) 1. žetev, čas žetve. 2. žito, žitno polje NT.
- θέρος, ους, τό [kor. gwher (gl. θερμός) slov. gor-eti, gre-ti (iz gwhrē-), žerja-vica, po-žar, žareti itd. – gen. εος, ους] 1. gorkota, vročina, poletje. 2. (zrela) setev, žetev, letina.
- καρπός1, ὁ [Et. iz qr̥pó-s, lat. carpo, ere (iz kŕ̥pō), nem. Herbst (čas trgatve, žetve)] 1. sad, plod; pl. poljski pridelki, žetev, žito, (tudi) vino; mladiči, ποιῶ καρπόν rodim, donašam sad NT. 2. korist, uspeh, plačilo, dohodek.
- ὀπ-ώρα, ἡ, ion. -ρη [Et. iz ὀπ- (gl. ὄπιθεν) -ωρᾱ iz ὀσαρα, slov. jesen (rusko osenj), got. asans, poletje] 1. pozno poletje, zgodnja jesen. 2. žetev, pridelki, grozdje, sadje ἐπιθυμίας NT.
- ὀργάω (ὀργή) 1. bujno rastem, dozorevam, τὰ παραθαλάσσια τῶν καρπῶν ὀργᾷ ἀμᾶσθαι so zreli za žetev. 2. poželim kaj, koprnim po čem πρός τι, vnet sem za kaj, sem razburjen, ὀργῶν strastno.
- πολυκαρπία, ἡ bogata žetev, bogati pridelki.
- συγκομιδή, ἡ 1. znašanje, donašanje, spravljanje, žetev, letina. 2. stekanje, shod ἔκ τινος ἔς τι.
- τρύγητος, ὁ (τρυγάω) trgatev, čas žetve, žetev.
- φορά, ἡ 1. (φέρω) nošnja, do-, prinašanje, odnašanje; a) pokop; b) plačevanje (davkov), davek; c) rodovitnost, donesek, množina, obilica, pridelek, setev, žetev τινός. 2. (φέρομαι) hitro premikanje, tek πραγμάτων; moč, sila, silovitost, αἵματος izguba krvi. 3. a) strast, nagon; b) breme, tovor.
- ὥρα, ἡ, ion. ὥρη [Et. iz jώρα, slov. jar, jaro žito; nem. Jahr (stvn. jār), heuer (iz hiu jāru), lat. hornus, letošnji (iz hōjōrinos)] vsak po naravnih zakonih določen čas, doba: 1. (τοῦ ἐνιαυτοῦ) doba, letni čas, posebno: ugodni letni čas, ὥρᾳ ἔτους spomladi, poleti, ὥρα χειμῶνος zima; pl. letni časi, leto, περὶ δ' ἔτραπον ὧραι leta so se obrnila, leto se je iznova začelo, περιτελλομέναις ὥραις v teku let, εἰς ὥρας v naslednjem letu. 2. ὧραι a) pri Her. tudi: podnebje, klima, vreme; b) žetev, poljski pridelki. 3. čas, doba, dnevni čas, dan, ura, trenotek, ugoden čas, τῇ ὥρᾳ tekom časa, ἐν τῇ ὥρῃ o pravem času, ἀεὶ εἰς ὥρας vedno o pravem času, t. j. ob času žetve, ὥρα (ἐστί) čas je. 4. človeška doba; pos. cvet življenja, mladost, čas cvetočih let, mladeniška lepota, zrelost, οἱ ἐν ὥρᾳ mladeniči. 5. Ὧραι person. hčerke Zevsa in Temide, boginje letnih časov.
- пожинать, пожать2 (po)žeti;
что посеешь, то пожнёшь kakršna setev, taka žetev - посеять posejati, zasejati, vsejati;
что посеешь, то и пожнёшь (рreg.) kakršna setev, taka žetev