Franja

préjudice [prežüdis] masculin škoda, kvar; izguba ugodnosti

au préjudice de v škodo
sans préjudice (de) brez škode (za)
préjudice moral moralna škoda
réparation féminin du préjudice odškodnina, nadomestilo za škodo
porter, causer préjudice à quelqu'un prizadeti škodo komu; biti v škodo, neugoden (à quelque chose za kaj)
subir un préjudice utrpeti škodo

prejudíciu -i n

1. predsodek

2. škoda

quiebra ženski spol rarpoka, reža, špranja; gorska globel; škoda, izguba; polom, konkurz, bankrot

quiebra fraudulenta sleparski bankrot
masa de la quiebra konkurzna masa
sindicato de la quiebra konkurzna uprava
síndico de la masa de la quiebra upravnik konkurzne mase
declararse (ali constituirse) en quiebra, hacer quiebra bankrotirati
estar en quiebra bankroten biti

ravage [ravaž] masculin opustošenje, razdejanje; pluriel (vojna, neurna) škoda; zle, hude, slabe posledice

ravages pluriel du feu, d'un incendie, de la guerre razdejanje, opustošenje zaradi ognja, požara, vojne
faire (bien) du ravage, des (de grands) ravages povzročiti veliko škodo, razdejanje; familier razsajati, besneti (epidemija); povzročati trpljenje tistim, ki nas imajo radi
les ravages du temps zob časa, znaki starosti
faire des ravages dans les cœurs razvneti in uničevati srca

scapito m izguba; (materialna, moralna) škoda:
a scapito di v škodo

scathe [skéið]

1. samostalnik
škoda, zguba; poškodba; žalitev

2. prehodni glagol
arhaično zelo napasti, kritizirati
poetično požgati, uničiti z ognjem
arhaično poškodovati, raniti

schade škoda (um za/česa); es ist schade škoda je (koga, česa); es wäre schade škoda bi bilo (koga, česa); um das ist es nicht schade tega ni škoda; zu schade : er ist zu schade dafür predober je za to; Worte: jedes Wort ist zu schade vsaka beseda je odveč; dafür ist mir meine Zeit zu schade za to mi je škoda časa; für etwas bin ich mir zu schade (kaj) mi ne pride na kraj pameti, (česa) pa res ne mislim početi

Schaden, der, (-s, Schäden) poškodba (an česa); (Mangel) okvara; (Nachteil) auch finanziell, Recht škoda; es wird/soll dein Schaden nicht sein ne bo ti žal, izplačalo se ti bo; mit Schaden v škodo; Schaden nehmen poškodovati se, biti poškodovan; zu Schaden v škodo; zu meinem Schaden meni v škodo; zu Schaden kommen poškodovati se, figurativ priti v nesrečo; Schaden zufügen jemandem oškodovati (koga); zum Schaden gereichen biti (komu) v škodo, škodovati (komu); durch Schaden wird man klug škoda modri

Schadensfall, der, škodni primer, škoda

Schädigung, die, poškodba; okvara; škoda

Schadwirkung, die, škodljivo učinkovanje; škoda

secūris -is, acc. -im, redko (VARR. AP. NON., L., SEN. RH.) -em, abl. -ī redko (AP., TERT.) -e, f (secāre)

1.
a) enorezna sekira: securis anceps PL., O.
b) dvorezna sekira: securis bipennis VARR. AP. NON. (= subst. bipennis -is, f)
c) sekira kot drevača, drvača, drvaríca, sekáča, morda tudi bavta, balta, bradlja, bradva, bezjača, tesača, têsla, tesaríca, címraka, robílnica, tepáča: PLIN. idr., sonat icta securibus ilex V., fertur quo rara securis H., arida perdam ... frondas et caesa securibus urar O.
d) sekira za kamen (za izsekavanje kamenja v rudnikih): STAT.; kot mesarska sekira, mesaríca za pobijanje žrtev: fugit cum saucius aram taurus et incertam excussit cervice securim V., victima pontificum securim cervice tinget H., candidaque adducta collum percussa securi victima purpureo sanguine pulset humum O.
e) kot bojna sekira: Amazonia securis H., subiguntque in cote secures V., peltis et securibus armati CU.
f) kot rabeljska sekira, s katero so obglavljali zločince in kakršne so nosili liktorji v svojih butaricah: LUCR., FL., LACT. idr., securi ferire ali percutere CI. obglaviti, nudatos virgis caedunt securique feriunt L., securibus cervices subicere CI., saevumque securi aspice Torquatum (ki je dal obglaviti svojega lastnega sina) V., admota cervicibus meis securis SEN. RH.; dvoumno: te, cum securi, candicali praeficio provinciae PL.; preg.: securi Tenediā CI. EP. s tenedsko (tenedoško) strogostjo = z največjo strogostjo, brez usmiljenja (Ten(es) (Ten(n)es), kralj na otoku Tenedos, je namreč pri vsaki obtožbi postavil rablja za tožnikom, da je tega takoj kaznoval, če je obtožil nedolžnega človeka); tako tudi: securim Tenediam, quam minaris, abde aliquo FR. tenedsko (tenedoško) sekiro = strogi naklep.

2. metaf. del vinjaka (vinogradniškega noža), kosirja ali klestilnika, ki se uporablja za sekanje, rezilo, sekalo kot motika, rovnica, kopača, kramp, kopulja, kopuljica: COL.

3. meton.
a) udarec, rana = izguba, škoda: quam te securim putas iniecisse petitioni tuae CI., graviorem infligere securim rei publicae CI.
b) najvišja oblast, katere znamenja v Rimu so bile sekire v liktorskih butaricah, (rimska) (nad)oblast, (rimska) nadvlada, (rimska) prevlada, (rimsko) nadvladje: SEN. PH. idr., Germania colla Romanae praebens securi O., mercatorem cum imperio et securibus misimus CI., respicite ... Galliam, quae securibus subiecta perpetuā premitur servitute C., saevas secures accipiet V., Medus timet secures H., virtus nec sumit aut ponit secures (= magistratūs, honores) H., maiorum virtute vacui a securibus et tributis T.

sfavore m neugodnost; škoda:
a sfavore di, in sfavore di v škodo (koga, česa)

shortcoming [šɔ́:tkʌmiŋ] samostalnik
(večinoma množina) nezadostnost, pomanjkanje; nedostatek, škoda, zguba; slabost, hiba; deficit, primanjkljaj

sinistre [sinistrə] adjectif nesrečo znaneč, zlovešč; usoden; nesrečen; mračen, temačen; hudoben, zli, zločinski; masculin nesrečen primer, nesreča, nezgoda; katastrofa; škoda (po požaru, toči ipd.); izguba

sinistres prophéties féminin pluriel zlovešče prerokbe
paysage masculin sinistre žalostna, turobna pokrajina
le sinistre a fait des morts katastrofa je zahtevala smrtne žrtve
les pompiers ont maîtrisé le sinistre gasilci so obvladali požar
on n'a pas encore évalué l'importance du sinistre niso še ocenili obsega škode

sinistro

A) agg.

1. lev:
lato sinistro leva stran

2. pren. nasproten, sovražen; grozeč, hudoben, zloben:
un sinistro figuro zloben tip

B) m

1. nesreča, škoda

2. polit. levičar

3. šport levica, leva noga:
colpire di sinistro streljati z levo nogo

stricăciúne -i f

1. okvara

2. škoda

3. pokvarjenost, izprijenost

svantaggio m (pl. -gi)

1. slabost; minus; škoda:
essere in svantaggio rispetto a qcn. biti na slabšem v primerjavi s kom
tornare a svantaggio di qcn. škodovati komu, biti komu v škodo

2. šport razlika; zaostanek:
essere in svantaggio di due punti zaostajati za dve točki

štȅta ž škoda: pretrpjeti novčanu -u; nanijeti, naneti komu -u; pravo na naknadu -e; biti komu na -u; krava je otišla u -u; ratna šteta, od vatre, od požara, od vode, od loma, od korozije; šteta na brodu; zaista je šteta što nisi došao

Tierschaden, der, živalska škoda; škoda, ki so jo povzročile živali