Franja

killing [kíliŋ]

1. pridevnik
smrtonosen, morilski, ubijalski; utrudljiv
pogovorno neuzdržljiv, neustavljiv, zelo šaljiv

2. samostalnik
ubijanje, klanje; ulov
ekonomija, pogovorno špekulantski uspeh (na borzi)

logos (in logus) -ī, m (gr. λόγος)

I.

1. beseda: non longos logos Pl., logi Ter. le besede, prazne besede, prazno besedičenje, burke, neumnosti.

2. occ.
a) šaljiv govor, dovtip, krilatica, besedna igra: Ci. fr., dabuntur dotis tibi inde sescenti logi (po drugih logei) Pl.
b) basen: Aesopei Sen. ph. —

II. pamet, um: logos aut methodos Aus., logos aut methodus Marc.

lūdus (star. tudi loedus) -ī, m (lūdere)

I. konkr.

1. igra za kratkočasenje ali kot telesna vaja: dare ludum alicui Pl. kratkočasiti koga, tali ludo ludere Pl. take reči početi za kratek čas, exercitatione ludoque campestri (na Marsovem polju) uti Ci., l. militaris L. vojaška igra, poseb. vaja z orožjem, ad pilam se aut ad talos aut ad tesseras conferunt aut etiam novum sibi excogitant ludum Ci., ludus datur huic aetati Ci. v tej dobi se dovoljuje prosto gibanje, flectere ludus (sc. est) equos V., ludus calculorum (gl. calculus) Cael., sphaerae l. Cael. žoganje; occ. vojna igra: heu nimis longo satiate ludo H.; pren.: amori dare ludum H. = predajati se ljubezni.

2. javna igra = (gledališka) igra, predstava (zlasti na čast božanstvom): festi dies ludorum celebrandi Ci., ludos spectatum ire H. iti v gledališče, ludos facere Ci., L. ali edere Ci., T., Suet. ali dare Iuv., Suet. igre prirediti (prirejati), ludos committere L. igre začeti, ludi Olympii Pl. ali ludi Olympia Varr. ap. Char., ludi circenses Varr. ap. Gell., Ci., L., Suet. igre v cirkusu (tekmovalna dirka, tekmovanje v teku idr.), ludi scaenici Ter., L., Sen. ph., Suet. gledališke predstave, ludi Apollinares Varr., Ci., L., Plin., Cerealia ludi L., ludi Consualia Varr., L., ludi Megale(n)sia L. ali Megale(n)sia ludi O., ludi magni L., Suet. meton.
a) igra = drama, šaljiva igra, satira: in Naevii ludo Ci.
b) čas javnih iger: ludis Pl., Ci., L., Suet. za časa javnih iger, ob javnih igrah.

3. igralska šola (v kateri so potekale le igram podobne vaje), šola, učilnica, predvsem za gladiatorje, potem za učence začetnike (za mladeniče je bila „schola“): e ludo ire Pl., ludus fidicinus Pl. glasbena šola, l. gladiatorius Suet., Ap., nemo est in ludo gladiatorio paulo ad facinus audacior Ci. v gladiatorski šoli (včasih pomeni tudi samo ludus gladiatorska šola: gladiatoresque, quos ibi (sc. Capuae) Caesar in ludo habebat C.), Aemilius l. H. Lepidova (nekega Emilija Lepida) gladiatorska šola; o začetni šoli: quem puerum in ludo cognorat N., librum tibi magister ludi dedit (gl. lūdī-magister) Ci., qui e ludo atque e pueritiae disciplinis … patris ad exercitum atque in militiae disciplinam profectus est Ci., ludum habere Ci. ali exercere T. šolo imeti, učiti, poučevati, ludum aperire Ci. šolo odpreti, ludus discendi Ci. ep. ali litterarum L., Plin. ali litterarius Q. začetna (osnovna) šola. —

II. abstr.

1. igra = kratkočas(en)je, zabava, šala, nagajanje, šaljiv (smešen, zabaven) dogodek (pripetljaj): ludos facit Ter. šali se, ludus alicui facere Pl. ali reddere Ter. zagosti jo komu, dare alicui ludum Pl. zabavo nuditi komu, zabavati koga, dare ludos Ter. osmešiti se, ludos praebere Ter. da(ja)ti povod za smeh, per ludum Ci., Suet., Aur. v šali, per ludum et iocum Ci. v igri in šali, ludo et ioco uti Ci., amoto quaeramus seria ludo H. brez šale, ludos aliquem dimittere Pl. porogljivo odgnati koga, facere aliquem ludos Pl. posmehovati se komu, za norca imeti koga, briti norce (norčevati se) iz koga, ille tibi ludus fuit Ci. ti je bil v posmeh, ludum fieri Pl.; o raznih strasteh, poseb. o polteni ljubezni: frui ludo aetatis L. uživati mladostne radosti, hic noctem ludo ducunt V. igrajo dolgo v noč, consimile luserat Ter., nec lusisse pudet, sed non incīdere ludum H.

2. igra = opravek, ki je lahek kakor otročja igra, malenkost, „mala šala“: oratio ludus est homini non hebeti Ci., illa perdiscere ludus esset Ci., ad quos (sc. honores) vos per ludum … pervenistis Ci. igraje = brez truda, cui ludus (sc. est), nullam cursu non tollere dammam Sil., ludus sunt illa omnia Iust., ludum iocumque esse Ter. ali fuisse L. prava šala.

nagajív -a -o
1. peckav, koji zadirkuje, zadijeva (-deva): nagajiv fant
2. vragolast, nestašno šaljiv: -a pesem; nagajiv pogled

per-salsus 3, adv. -ē (per in salsus) zelo dovtipen, zelo šaljiv: persalsum illud est apud Novium Ci., Trebatium quod ad se miserim persalse et humaniter etiam gratias mihi agit Ci.

Pierrot [pjɛro] masculin Peterček; šaljiv lik v francoski pantomimi

vaudevillesque [-lɛsk] adjectif lahkoten in šaljiv

прибаутка f besedna igra, šaljiv izrek, domislica, šala

присказка f šaljiv uvod ali dostavek k pravljici
и я там был, мёд и пиво пил

bȁbin -a -o babin, babičin; -a dušica bot. materina dušica; -a svila gl. babinjaci; -a žila bot. krvomočnica, Geranium; -o ljeto babje poletje, toplo vreme v pozni jeseni; -o uho bot. Peziza aurantia; -i dani = -i jarci = -i kozlići = -i pozajmenici = -i ukovi nestanovitno vreme ob koncu zime, v marcu in aprilu; -e sreće biti ne imeti sreče; za -o brašno šaljiv odgovor na vprašanje: Zašto -- Odgovor: za babino brašno

iocus -ī, m z dvojnim pl. iocī m in ioca n

1. šala, burka: Aur., Sen. rh., Vell., Lamp., idem maestitiam meam reprehendit, idem iocum Ci., suavis est et saepe utilis iocus Ci., ioca sunt in epistulis Ci., iocus opportunus Q. na pravem mestu, umestna, ioci faceti Iust., iocos agitare O., šale uganjati (zbijati, razdirati), ioca atque seria cum humillimis agere S. v šali in resnosti občevati s kom = deliti z njim veselje in žalost, od tod asindet. (preg.): quicum ioca seria (sc. agam)? Ci., hospes multi ioci H. šaljiv dobrovoljček, norčavec, norčak, iocum movere S. muhlaste (hudomušne) na dan prinašati, šale razdirati, alicui iocos dare, movere H. koga kratkočasiti, razveseljevati, nocturnas religiones iocum risumque facere Petr. zasramovanju in zasmehu podvreči, horum contumelias ut iocos accipere Sen. ph., adhibes ioci causā magistrum Ci. ali ioci gratiā Val. Max. za šalo, illam copiam cum hac per iocum contendo Ci. v šali, za šalo = ne ioco quidem mentiri N., vel ioco vel serio Sen. rh., extra iocum (ioco remoto) Ci. brez šale = omissis iocis Plin. iun., sed de ioco satis est Ci. toda dovolj je šale = toda brez šale; pooseb. = bog šale: H.

2. occ. burka, smešnica, šaljiva pesem: qui hoc iocorum legere fastidis genus Ph., calumniam fictis elusit iocis Ph., iocus castrensis Suet., ioci militares Vell., ioci levioraque carmina Mart., mirer numquam te nostros evolvisse iocos Mart., sed ne relictis, Musa procax, iocis Ceae retractes munera neniae H.

3. metaf. igra, zabava, kratkočasje: relinquenda sunt studia delectationis, ludus, iocus Ci., ad ludum et iocum facti non sumus Ci., facesse iocos; turpe est nescire puellam ludere O., nec in eādem intentione aequaliter retinenda mens est, sed ad iocos devocanda Sen. ph., cui (senatui) res audacter magnas parvasque iocumque eloqueretur Enn.; preg.: ludus iocusque esse Ter., L. le igrača biti; occ. ljubkovanje: dulces gemitūs aptaque verba ioco O., hospitum ioci Iust., propter lasciviorem cum marito iocum Plin.

4. meton. predmet šale ali zasmehovanja: iocum esse Cat., haec mea cura est, ne sis iocus H., iis iusiurandum iocus est Ci., alicui iocum esse Ph., Pr., Petr. biti komu v posmeh.

leg¹ [leg] samostalnik
noga, bedro, stegno; krača, bočnik; etapa (pri potovanju, letenju); hlačnica, nogavica, golenica (škornja); noga stola, mize
navtika ena smer pri cikcak vožnji; stranica trikotnika, tangenta, krak šestila
šport stran igrišča desno od metalca (kriket)

to be all legs nogat, dolgonog
to be off one's legs biti slab v nogah
to be on one's last legs biti z eno nogo v grobu, biti na koncu svojih moči
the boot is on the other leg resnica je čisto drugačna, razmere so se spremenile
to fall on one's legs postaviti se na noge, končno uspeti, imeti srečo
to feel (ali find) one's legs shoditi (otrok)
to get a leg in pridobiti zaupanje
to get upon one's legs razjeziti se, planiti kvišku
to get on one's hind legs postaviti se po robu, pripraviti se k obrambi
to give s.o. a leg up pomagati komu naprej
not to have a leg to stand on ne imeti se na kaj opreti, ne imeti opravičila
to have a bone in one's leg dati šaljiv odklonilen odgovor
to have the legs of biti hitrejši od koga
to have legs biti zelo hiter (zlasti ladja)
to have good sea legs ne dobiti morske bolezni, biti pravi mornar
to keep one's legs obdržati se na nogah
leg and leg enako stanje v igri, enako število točk
on one's (hind) legs na nogah, pri dobrem zdravju
to pull s.o.'s leg imeti koga za norca, šaliti se s kom
to put one's best leg foremost pohiten
to run s.o. off his legs nalagati komu prevež dela, obremeniti koga z delom
to set s.o. on his legs pomagati komu na noge
arhaično to make a leg prikloniti se
to shake a leg britanska angleščina, pogovorno plesati, ameriško, sleng pohiteti, podvizati se
to shake a loose leg razuzdano živeti
to show a leg vstati
to show a clean pair of legs zbežati
to stand on one's own legs biti samostojen, postaviti se na lastne noge
to stretch one's legs iti na sprehod
to take to one's legs popihati jo
to walk s.o. off his legs utruditi koga s hojo
black-leg slepar, stavkokaz

líst¹ (knjige, drevesa) leaf, pl leaves

líst papirja sheet of paper
cvetni líst petal
čašni líst botanika sepal
domovinski líst certificate of origin
krstni líst baptismal certificate, certificate of baptism
rojstni líst birth certificate
jedilni líst menu, bill of fare
lovski líst hunting- (ali shooting-)licence (ZDA license)
mrliški líst death certificate
naslovni líst title page
naročilni líst order bill
orožni líst licence to carry firearms, ZDA gun-license
potni líst passport
poročni líst marriage certificate, pogovorno marriage lines
pastirski líst religija pastoral (letter)
reklamni líst (letak) handbill
šaljiv líst comic paper
tovorni líst bill of lading (ladijski), bill of carriage
dostavni líst bill of delivery
uradni líst official gazette
nepopisan líst (figurativno) a blank sheet (of paper)
iztrgati, odtrgati líst to pull off a leaf
obrniti líst to turn over a leaf
vihati líst(e) v knjigi to turn down the corners of the leaves of a book, to make a book dog-eared

líst bot hoja f ; (v knjigi) hoja f ; (registra) folio m

list papirja hoja f de papel; (časopis) periódico m
dnevni list diario m
izvozni (uvozni) list permiso m de exportación (de importación)
jedílni list lista f de platos; minuta f; menú m
krstni list partida f de bautismo
lovski list licencia f de caza
mrliški list partida f de defunción
naročilni list nota f de pedido
naslovni list hoja f (ali página f) del título
nepopisan list (fig) una incógnita; persona f sin antecedentes
orožni list licencia f(de uso) de armas
poročni list partida f de matrimonio
potni list pasaporte m
ribiški list licencia f de pesca
rojstni list partida f de nacimiento
samski list fe f de soltería
šaljiv list periódico m humorístico (ali satírico); revista f humorística
tedenski list semanario m
tovorni list (železniški) talón m (de expedición), guía f; (ladijski) conocimiento m
ubožni list certificado m de pobreza
uradni list boletin m oficial

satírico satiričen

satírico m satirik
periódico satírico, revista satírica šaljiv (satiričen) list

strain¹ [stréin] samostalnik
pritisk, vlek, poteg, natezanje, napetost, moč; obremenjenost; (pre)napenjanje, prizadevanje, trud, teženje; obremenitev, breme, napor; izpah, izvin
tehnično deformacija, poklina, razpoka, lom; izbruh, ploha (besedi), tirada, ton, stil, način izražanja
(često množina) zvoki, melodije; stih, verz, odstavek; razpoloženje; (redko) višek, stopnja

on the strain v napetosti
under a strain zdelan, živčno uničen, pri kraju z živci
without strain brez truda
the strain of modern life napeto sodobno življenje
a humorous strain šaljiv ton
martial strains bojevite melodije, vojaška muzika
strains of obscenity ploha (izbruh) nespodobnih besed
the strain on the rope napetost, nategnjenost vrvi
the strain of my responsibility breme moje odgovornosti
to the strains of the national anthem ob zvokih narodne himne
to be in a philosophizing strain biti v razpoloženju za filozofiranje
it is a strain pogovorno to človeka zdela
she is a great strain on my resources ona je veliko breme za moje finance
all his senses were on the strain vsi čuti so mu bili skrajno napeti
he has a strain in his leg nogo ima izpahnjeno
she spoke of him in lofty strains govorila je o njem v samih superlativih
to impose a strain on a machine preobremeniti stroj, preveč zahtevati od stroja
he is suffering from strain bolan je od pretiranega dela

surnom [sürnɔ̃] masculin vzdevek; vieilli priimek

surnom plaisant, moqueur šaljiv, porogljiv vzdevek; zbadljiv prlimek

Tēlephus -ī, acc. tudi -on, m (Τήλεφος) Télef

1. kralj v Miziji iz Herkulovega rodu. Ahil ga je ranil, pa tudi pozdravil, kajti preročišče je razglasilo, da ga lahko ozdravi samo tisti, ki ga je ranil (ὁ τρώσας καὶ ἰάσεται): H., O.

2. Horacijev sodobnik in prijatelj, lep mladenič; ime je najbrž šaljiv prevod imena Proculeius (procul = gr. τῆλε): H.

γελοῖος 3, ep. γελοίιος (γέλως) smešen; šaljiv, dovtipen; τὰ γελοῖα šale, burke.

εὔ-χαρις, ι, gen. ιτος (χάρις) 1. ljubek, mil, prijeten, dobrodošel, dovtipen, šaljiv, prebrisan. 2. prikupen, priljubljen.