Franja

Zadetki iskanja

  • worship2 [wə́:šip] prehodni glagol
    častiti, oboževati, gojiti kult do; spoštovati

    to worship one's mother oboževati svojo mater
    to worship the golden calf figurativno malikovati zlato tele (denar, mamona)
    neprehodni glagol
    moliti; udeležiti se službe božje; čutiti spoštovanje
  • yearn [jə:n] neprehodni glagol
    hrepeneti, koprneti (after, for po)
    težko čakati, želeti; imeti ali čutiti sočutje (to, towards do, za, z)

    he yearned for news of his family težko je čakal vesti od svoje družine
    prehodni glagol zastarelo it yearns me muči me, skrbi me
  • брезгать čutiti odpor, gabiti se; (pren.) podcenjevati, omalovaževati;
    он брезгает обедом obed se mu gabi;
    не брезгайте моим подарком naj se vam moje darilo ne zdi za malo
  • вожделеть (zast.) hrepeneti po čem; čutiti spolno slo
  • обижаться, обидеться čutiti se razžaljenega, biti užaljen; zamerjati, zameriti, vzeti za zlo
  • оскорбляться, оскорбиться biti razžaljen, (za)čutiti se užaljenega
  • отлегать, отлечь (ob)čutiti olajšanje; brezos. odleči;
    от сердца отлегло pri srcu mi je odleglo
  • предвкушать, предвкусить vnaprej uživati v čem, vnaprej (ob)čutiti
  • предчувствовать slutiti, vnaprej čutiti
  • преклоняться, преклониться (zast.) priklanjati se, prikloniti se; (pren.) (zast.) vda(ja)ti se; (pren.) (ob)čutiti veliko spoštovanje
  • чуждаться чего ogibati se, odmikati se, bežati pred kom (pren.) ne čutiti, biti tuj
  • Abneigung, die, odpor (haben, verspüren čutiti), nenaklonjenost
  • Abscheu, der, (-s, ohne Plural) odpor, gnus; Abscheu einflößen navdajati z odporom; vor etwas Abscheu haben čutiti odpor do
  • agraviar razžaliti, zasramovati, krivico storiti komu

    agraviarse zameriti, užaljenega se čutiti; pritožiti se na višje sodišče
  • aire moški spol zrak, vzduh, veter, prepih; zunanjost, videz, izraz; poteze v obrazu; takt, arija, melodija, pesem; nadutost, domišljavost; domače kap

    aire de familia družinska podobnost
    aire popular ljudska pesem (popevka)
    aire de taco predrznost
    al aire libre na prostem, pod milim nebom
    de buen aire dobre volje
    con aire živahno
    en el aire takoj
    azotar el aire delati brez smisla
    creerse de aire vse slepo verjeti
    dar con aire kričati, udrihati
    darle a uno aire biti zadet od srčne kapi
    darle a uno el aire de a/c domnevati kaj
    darse (ali darle) aire al alg. nekoliko podoben biti komu
    dejar a uno en el aire oslepariti, prevarati koga
    estar en el aire neodločen biti
    estar con el pie en el aire biti v negotovosti; nameravati oditi
    fabricar en el aire, hacer castillos de (ali en el) aire zidati gradove v oblake
    guardarle (ali llevarle) el aire a alg. prilagoditi se komu, ukloniti se
    hablar al aire gluhim ušesom (stenam) govoriti
    hace aire hud veter piha, močno piha
    hacer aire a alg. pahljati koga; v nadlego komu biti, nadlegovati
    hender un cabello en el aire dlako cepiti
    llevar el aire takt držati
    el aire se lleva las palabras besed ni treba jemati resno
    matarlas en el aire ničesar se ne strašiti
    mudar (de) aire(s) klimo menjati; pobegniti
    mudarse a cualquier aire biti zelo nestanoviten
    múdase el aire razmere se spreminjajo
    ofenderse del aire jeziti se zaradi vsake malenkosti (za prazen nič)
    temerse del aire bati se vsake malenkosti
    tener la cabeza llena de aire biti zelo domišljav
    tomar el aire iti na svež zrak, iti na sprehod
    tomarse del aire čutiti se takoj užaljenega
    aires pl šege, navade, običaji, vedenje; klima; ozračje; domišljavost
    andar por los aire biti neviden
    beber los aire (por) koprneti (po)
    darse aire de gran señor igrati velikega gospoda
    tomar los aire iti na letovišče
    ¿qué aire le traen por acá? kaj vas je privedlo semkaj?
  • ambiènt (-a) m (okolje) ambiente; ekst. ambiente, clima:
    vaški ambient ambiente paesano
    na ulicah je čutiti praznični ambient per le vie si avverte un clima di festa
  • ambivalenca samostalnik
    1. (razdvojenost) ▸ ambivalencia
    čustvena ambivalenca ▸ érzelmi ambivalencia
    moralna ambivalenca ▸ erkölcsi ambivalencia
    spolna ambivalenca ▸ nemi ambivalencia
    čutiti ambivalenco ▸ ambivalenciát érez
    ambivalenca v odnosu do česa ▸ ambivalencia valamivel kapcsolatban
    Ambivalenca med napredkom in nevarnostmi, ki jih prinašajo tehnološke inovacije, je že del vsakdanjega razmišljanja. ▸ A fejlődés és a technológiai innovációk okozta veszélyek miatti ambivalencia már a mindennapi gondolkodás része.
    Kaže ljubezensko ambivalenco - poželenje po ženski in sočasno napadalnost do nje. ▸ Szerelmi ambivalencia jeleit mutatja – egyszerre kívánja a nőt, miközben támadó vele szemben.
    Te besede jasno kažejo pisateljevo globoko ambivalenco do spolne ljubezni - strastno hrepeni po njej in je hkrati prepričan, da je nedosegljiva, neuresničljiva, da je v resnici sploh ni. ▸ Ezek a szavak világosan jelzik a szerzőnek a nemiséggel kapcsolatos ambivalenciáját – szenvedélyesen vágyik rá, de egyúttal meg van győződve elérhetetlenségéről, megvalósíthatatlanságáról, és arról, hogy valójában nem is létezik.

    2. (soobstoj dveh nasprotnih zadev) ▸ ambivalencia
    Zanimiva je tudi ambivalenca gore in hribovja na eni strani ter nižine, doline in obale na Balkanu. ▸ Érdekes egyfelől a hegyek és a dombvidékek, másfelől pedig az alföldek, a völgyek és a tengerpart ambivalenciája a Balkánon.
  • amore m

    1. ljubezen:
    amore fraterno, filiale bratovska, otroška ljubezen
    amore paterno, materno očetovska, materinska ljubezen
    amore per un amico ljubezen do prijatelja
    essere tutto amore biti naklonjen
    per amore o per forza zlepa ali zgrda
    d'amore e d'accordo v lepi slogi, složno
    per l'amor di Dio! za božjo voljo!
    per amore di qcn. komu na ljubo
    fallo per amor mio stori to meni na ljubo!
    per amore di qcs. zaradi:
    per amore di pace zaradi ljubega miru
    amore di sé sebičnost
    amor proprio samoljubje

    2.
    amore infelice, sensuale, platonico nesrečna, čutna, platonska ljubezen
    fare all'amore, fare l'amore con qcn. ljubiti se s kom
    figlio dell'amore evfemistično nezakonski otrok
    patire, soffrire il mal d'amore prestajati, trpeti ljubezenske muke

    3.
    amore della patria, dell'umanità ljubezen do domovine, do človeštva
    provare amore per gli oppressi čutiti ljubezen do zatiranih
    amore per le arti, per la matematica ljubezen do umetnosti, do matematike

    4. ljubezen, navezanost, pohlep:
    amore del denaro, del lusso, del potere pohlep po denarju, po razkošju, po oblasti
    amore per la vita, per i piaceri ljubezen do življenja, do užitkov

    5.
    è venuto all'appuntamento il tuo amore? ali je tvoja ljubezen prišla na zmenek?
    la bambina è proprio un amore deklica je pravi srček
    canta che è un amore čudovito poje

    6.
    amori pl. ljubezenske dogodivščine:
    non fa che parlare dei suoi amori ne počne drugega, kot da pripoveduje o svojih ljubezenskih dogodivščinah
    PREGOVORI: il primo amore non si scorda mai preg. prva ljubezen ne zarjavi
    chi è sfortunato al gioco è fortunato in amore nesreča pri igri, sreča v ljubezni
    l'amore non fa bollir la pentola preg. ljubezen gre skozi želodec
  • Anteil, der, (-s, -e)

    1. delež

    2. (Interesse) zanimanje, (Mitgefühl) sočustvovanje; Anteil nehmen an zanimati se za, bei einem Unglück: sočustvovati, čutiti z; Anteil haben an sodelovati pri
  • antipatia f antipatija, nenaklonjenost, odpor:
    avere, nutrire antipatia verso (per) qcn. čutiti do koga antipatijo