Franja

Zadetki iskanja

  • mêja (državna, deželna) frontier, border; (ločnica) boundary (-line); (mejno področje) borders pl, confines pl; figurativno limit, (skrajni konec) extreme point; (rob) edge, verge, skirt

    na mêji on the frontier
    onkraj mêje beyond the frontier, (v tujini) abroad
    v mêjah (česa) within the borders (ali limits) (of something)
    do (neke) gotove mêje to a certain extent, to some extent, up to a point
    mestne mêje city boundaries pl
    starostna mêja age limit
    živa mêja hedge, hedgerow, quickset hedge
    določitev mêje demarcation; delimitation
    kršitev mêje violation of the frontier
    prestopitev mêje frontier-crossing
    mêja, ki se ne sme prestopiti figurativno pogovorno deadline
    prekoračiti, prestopiti mêjo to cross the frontier, (figurativno) to exceed the limit (ali permission)
    postaviti mêjo, mêje to put (ali to set) bounds to, to limit
    začrtati mêjo to draw a boundary
    določiti mêjo to determine (ali to set, to fix) a boundary
    vse ima svoje mêje there is a limit to everything, we must draw the line somewhere
    ne poznati mêje (figurativno) to know no bounds
    njegova hvaležnost (njegovo začudenje) ni poznala mêjá his gratitude (his surprise) knew no bounds
    to presega vse mêje that passes all bounds
    moje potrpljenje je skoraj doseglo svojo mêjo I have almost reached the limit of my patience
    držati v mêjah to keep within bounds, to check, to restrain
    tvoriti mêjo čemu to form the boundary of something
  • múzati se sourire d'aise (ali malicieusement)

    muzati čemu sourire avec malice de quelque chose
  • načudi|ti se (-m se)
    ne morem se načuditi ich staune und staune (čemu über etwas)
  • načúditi se (-im se) perf. refl.
    načuditi se čemu meravigliarsi, stupirsi fortemente di
  • nadeja|ti se (-m se) česa hoffen auf; (etwas) erhoffen, erwarten
    ne se nadejati nicht erwarten
    nadejam se, da hoffentlich
    čemu se je nadejati? was ist zu erwarten? was sind die Aussichten?
  • nagíbati inclinar

    nagibati se inclinarse
    nagibati se h koncu (dan, življenje) declinar
    nagibati se k čemu tender a a/c; tener inclinación a/c
    ne nagibaj se skozi okno! (v vlaku) ¡no asomarse!
  • nágnjen inclined; sloping; figurativno disposed, prone (k to)

    biti nágnjen k čemu to feel inclined to something, to bend to something
    biti nágnjen k to have a predisposition to
    ona je nágnjena h glavobolom she is subject to headaches
  • naménjen prid., призна́чений прикм.
    • bíti naménjen čému признача́тися
  • naostrèn (-êna -o) adj. affilato, aguzzato, aguzzo:
    pog. pren. biti naostren proti čemu osteggiare, contrastare qcs.
  • napráviti (-im) | naprávljati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. fare, eseguire, compiere, effettuare; rendere:
    napraviti cesto fare una strada
    napraviti načrt fare un piano
    napraviti kosilo preparare il pranzo
    napraviti hišo fare, costruire la casa
    napraviti posteljo fare, rifare il letto
    napraviti črto fare, tirare una riga
    napraviti ogenj accendere il fuoco
    ta frizura jo napravi mlajšo l'acconciatura la ringiovanisce, la rende più giovane
    vino ga je napravilo zaspanega il vino lo insonnolì
    napraviti komu veselje, žalost rallegrare, rattristare qcn.
    napraviti napako fare, commettere un errore
    napraviti korak fare, muovere un passo
    napraviti dober vtis fare, lasciare buona impressione
    napraviti izvleček compendiare

    2. (dokončati) finire (di fare)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    napraviti kariero far carriera
    napraviti konec čemu troncare qcs., farla finita con
    napraviti kozla za vrtnarja mettere il lupo a custodia del gregge
    napraviti križ čez kaj farci una croce sopra
    napraviti dolg obraz fare il broncio, il muso
    napraviti (komu)
    otroka rendere incinta
    napraviti piko na i mettere il punto sulla i
    napraviti (komu)
    prostor fare spazio (a uno)
    napraviti red fare, mettere ordine
    napraviti ... kilometrov fare... chilometri
    pog. napraviti pot peš fare la strada a piedi
    pren. bolezen je napravila svoje la malattia ha lasciato il segno
    pog. kaj se da tu napraviti qui non c'è niente da fare
    lov. napraviti dvojec fare una doppietta
    rel. napraviti križ fare il segno della croce
    napraviti izpad fare una sortita
    napraviti kepo appallottolare

    B) napráviti se (-im se) | naprávljati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. venire; farsi:
    od dolge poti so se mu napravili žulji dal camminare gli sono venute le vesciche
    napravil se je dan si è fatto giorno
    pog. vreme se bo napravilo il tempo si mette al bello, si sta rasserenando

    2. farsi, fingersi, darsi:
    napraviti se bolnega, gluhega fingersi ammalato, sordo

    3. star. avviarsi; andare, correre dietro
  • napráviti hacer; fabricar; elaborar; confeccionar; construir

    napraviti dolgove contraer deudas
    napraviti koga za direktorja nombrar (hacer) director a alg
    napraviti krivico komu ser injusto con alg
    napraviti dolg obraz (kisel obraz) poner cara larga (cara de vinagre)
    napraviti kavo hacer café
    napraviti luč encender la luz
    napraviti konec čemu poner término (ali fin) a a/c
    napraviti izlet hacer una excursión
    napraviti prostor hacer sitio
    napraviti poskus hacer un ensayo
    napraviti se (obleči se) vestirse
    dobro napravljen bien vestido
    napraviti se mrtvega hacerse el muerto
  • naredíti to do; (izdelati) to make, to manufacture; (izvršiti) to carry out, to perform, to execute; (dovršiti) to bring to an end, to complete

    kaj naredíti? what is to be done?
    ne vem kaj naredíti (figurativno) I am all at sea
    kaj naj človek naredi? what is one to do?
    prav vse (možno) naredíti to leave no stone unturned
    nerad kaj naredíti to do something with a bad grace
    površno, slabo naredíti to bungle
    naredíti čemu konec to put an end to something
    naredíti napako to make a mistake (ali a blunder)
    naredíti komu uslugo to do someone a service (ali a favour)
    naredíti komu slabo uslugo to do someone a bad turn, to do someone a disservice
    rad kaj naredíti to do something willingly, to do something with a good grace
    to bi se dalo naredíti that could be done
    naredíti se nevednega to pretend not to know, to act as if one did not know
    naredil sem se gluhega I pretended to be deaf
    naredíti se bolnega to feign illness, to malinger
    naredil sem (se), kot da sem jezen I pretended to be angry
  • naredíti hacer ; (izvesti) ejecutar ; (ustvariti) crear ; (izdelati) fabricar, elaborar ; (proizvesti) producir ; (povzročiti) causar, producir

    narediti dolgove contraer deudas
    narediti za direktorja koga hacer (ali nombrar) director a alg
    narediti konec čemu poner término (ali fin) a a/c
    narediti luč encender la luz
    narediti posteljo hacer la cama
    narediti prostor hacer sitio
    tu se ne da nič narediti aquí no se puede hacer nada
    narediti sprehod dar un paseo
    naredil se je bolnega se hizo el enfermo
    kaj ti je naredil? ¿qué te ha hecho?
    kaj naj naredim? ¿qué voy a hacer?
  • naslòv dirección f ; señas f pl ; título m (knjige de un libro)

    akademski naslov título m académico
    napačen naslov dirección equivocada
    zasilen naslov dirección fortuita
    imeti naslov tener el título (de)
    knjiga ima naslov el libro se titula
    doseči naslov sacar un título
    dati naslov čemu (in)titular a/c
    napisati naslov na pismo poner la dirección en la carta
    podeliti naslov conceder un título
    priti, obrniti se na napačen naslov (fig) errar el tiro
    braniti naslov (šp) defender el título
  • naspróti opposite of; in face of, facing; against; in front of; over the way

    naspróti čemu in contrast to
    on stanuje naspróti he lives over the way
    stati komu naspróti to stand up to someone
    armadi si stojita nasproti the two armies are facing each other
    ladja se je zasidrala naspróti rtiču Dobre nade the ship anchored off the Cape of Good Hope
  • naspróti enfrente; frente a

    poslopje nasproti el edificio (de) enfrente
    nasproti postaviti oponer, contraponer (čemu a a/c)
  • nasprotováti (-újem)

    A) imperf.

    1. opporsi (a), avversare:
    nasprotovati predlogu avversare una proposta

    2. essere contrario, osteggiare, dissentire (su):
    nasprotovati čemu essere contrario a qcs., dissentire da qcs.

    B) nasprotováti si (-újem si) imperf. refl. divergere, essere incompatibile, discordare:
    naši nazori si nasprotujejo le nostre idee contrastano, divergono
  • ném (-a -o) adj.

    1. muto (tudi ekst.); tacito:
    človek je gluh in nem l'uomo è sordomuto
    nemi film film muto

    2. pren. silenzioso:
    nem smeh una risata silenziosa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    nema abeceda alfabeto muto
    nema črka lettera muta
    geogr. nema karta carta muta
    muz. nema klaviatura tastiera muta
    biti nema priča čemu essere testimone di
    zool. nemi labod cigno reale (Cygnus olor)
    num. nemi novec moneta muta
    lov. nemi pes cane muto
    nemi znak segno muto
    nema igra pantomima, controscena
  • neprilagojen [è,ê] (-a, -o) nicht [angepaßt] angepasst, [unangepaßt] unangepasst (čemu an)
  • nìč

    A) m inv.

    1. niente, nulla:
    ustvariti iz nič creare dal nulla

    2. pren. (v povedni rabi izraža zelo majhno količino) niente;
    dekle ne bo brez nič la ragazza avrà una bella dote
    o tem se povsod šušlja, čisto brez nič ne bo se ne parla dappertutto, qualcosa sarà pur vero
    pren. bahajo se, pa so prišli iz nič le arie che si danno e sono venuti dal nulla
    pren. na nič priti fallire, andare in rovina
    igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
    pog. v nič dajati, devati (omalovaževati) disprezzare, non tenere in nessun conto
    iti v nič andare in rovina
    prodajati skoraj za nič svendere
    prepirati se za prazen nič litigare per un nonnulla
    ne prodati česa za nič na svetu non vendere per tutto l'oro del mondo

    B) nìč inv. numer.

    1. zero:
    pog. šalj. ena nič zate uno a zero a tuo favore
    lingv. pripona nič suffisso zero
    voj. elevacijski kot nič alzo zero

    2. (izhodiščna vrednost na merilni lestvici) zero:
    temperatura nič, vidljivost nič temperatura zero (gradi), visibilità zero

    C) nìč (ničésar) pron. niente, nulla:
    nič ga ne spravi v zadrego niente lo mette in imbarazzo
    na zahodu nič novega a Occidente niente di nuovo
    zanj to ni nič per lui questo non è niente, è una bazzecola
    junak se ničesar ne boji il coraggioso non ha paura di niente
    ničemur več se ne čudim non mi stupisco più di niente
    ali bo kaj ali ne bo nič! (izraža nestrpnost glede naročila, dela ipd. ) ci portate o no (l'ordinazione), lo fate, lo finite o non se ne fa niente!
    pog. nič mu ni, samo dela se bolnega non ha niente, fa soltanto finta di star male
    več potnikov je bilo ranjenih, vozniku pa ni bilo nič sono rimasti feriti vari passeggeri, mentre il conducente è rimasto illeso
    z izletom ne bo nič della gita non si fa niente
    to ni ničemur podobno (izraža nejevoljo) questo è poi troppo!
    nič lažjega kot to niente di più facile
    denarja imeti nič koliko avere soldi a palate
    nič zato, če je revna non fa niente se è povera
    tako govorjenje je dvakrat nič un discorso proprio insulso
    pren. iz njega ne bo nikoli nič è un incapace, non combinerà mai niente
    govoriti resnico, nič drugega kot resnico dire la verità, nient'altro che la verità
    dvigne stokilogramsko vrečo, kot da ni nič solleva un sacco da un quintale come niente (fosse)
    meni nič, tebi nič so mu odpovedali l'hanno licenziato in tronco
    PREGOVORI:
    kjer ni nič, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena

    Č) nìč adv. (v nikalnih stavkih)

    1. (izraža popolno zanikanje) niente, per niente, nessuno, non più (non meno):
    njegova krivda ni nič manjša non è meno colpevole
    nič se ne boji non ha paura di niente
    nima nič upanja non ha nessuna speranza
    nič ne razumeti non capire un'acca
    ne delati nič, ne veljati nič non fare un cavolo, non valere un cavolo
    igre nič kart (pri pokru) servito

    2. (z zanikanim velelnikom krepi prepoved) non, niente:
    nič ne skrbi non ti preoccupare, niente paura
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    prav nič niente di niente
    ubogi otrok, saj ga ni nič povero bambino, è tanto gracile
    zakaj te ni nič k nam perché non vieni a trovarci?
    zanj mi pa res nič ni di lui non me ne importa proprio niente
    nič ne de, če je neroden non fa niente se è goffo
    pusti človeka, če ti nič noče e lascia in pace chi non ti fa niente
    ne imeti nič od življenja non aver niente dalla vita
    ne imeti nič proti čemu non avere niente contro qcs.
    ne imeti nič s kom non aver da fare con qcn.
    nič ampak, odloči se nessun però, deciditi una buona volta
    povedal sem mu v obraz, kar mu gre, nič več in nič manj gli ho detto in faccia quel che si merita, né più né meno
    PREGOVORI:
    boljše malo kot nič meglio poco che nulla