mêja (državna, deželna) frontier, border; (ločnica) boundary (-line); (mejno področje) borders pl, confines pl; figurativno limit, (skrajni konec) extreme point; (rob) edge, verge, skirt
na mêji on the frontier
onkraj mêje beyond the frontier, (v tujini) abroad
v mêjah (česa) within the borders (ali limits) (of something)
do (neke) gotove mêje to a certain extent, to some extent, up to a point
mestne mêje city boundaries pl
starostna mêja age limit
živa mêja hedge, hedgerow, quickset hedge
določitev mêje demarcation; delimitation
kršitev mêje violation of the frontier
prestopitev mêje frontier-crossing
mêja, ki se ne sme prestopiti figurativno pogovorno deadline
prekoračiti, prestopiti mêjo to cross the frontier, (figurativno) to exceed the limit (ali permission)
postaviti mêjo, mêje to put (ali to set) bounds to, to limit
začrtati mêjo to draw a boundary
določiti mêjo to determine (ali to set, to fix) a boundary
vse ima svoje mêje there is a limit to everything, we must draw the line somewhere
ne poznati mêje (figurativno) to know no bounds
njegova hvaležnost (njegovo začudenje) ni poznala mêjá his gratitude (his surprise) knew no bounds
to presega vse mêje that passes all bounds
moje potrpljenje je skoraj doseglo svojo mêjo I have almost reached the limit of my patience
držati v mêjah to keep within bounds, to check, to restrain
tvoriti mêjo čemu to form the boundary of something
Zadetki iskanja
- múzati se sourire d'aise (ali malicieusement)
muzati čemu sourire avec malice de quelque chose - načudi|ti se (-m se)
ne morem se načuditi ich staune und staune (čemu über etwas) - načúditi se (-im se) perf. refl.
načuditi se čemu meravigliarsi, stupirsi fortemente di - nadeja|ti se (-m se) česa hoffen auf; (etwas) erhoffen, erwarten
ne se nadejati nicht erwarten
nadejam se, da hoffentlich
čemu se je nadejati? was ist zu erwarten? was sind die Aussichten? - nagíbati inclinar
nagibati se inclinarse
nagibati se h koncu (dan, življenje) declinar
nagibati se k čemu tender a a/c; tener inclinación a/c
ne nagibaj se skozi okno! (v vlaku) ¡no asomarse! - nágnjen inclined; sloping; figurativno disposed, prone (k to)
biti nágnjen k čemu to feel inclined to something, to bend to something
biti nágnjen k to have a predisposition to
ona je nágnjena h glavobolom she is subject to headaches - naménjen prid., призна́чений прикм.
- bíti naménjen čému признача́тися
- naostrèn (-êna -o) adj. affilato, aguzzato, aguzzo:
pog. pren. biti naostren proti čemu osteggiare, contrastare qcs. - napráviti (-im) | naprávljati (-am)
A) perf., imperf.
1. fare, eseguire, compiere, effettuare; rendere:
napraviti cesto fare una strada
napraviti načrt fare un piano
napraviti kosilo preparare il pranzo
napraviti hišo fare, costruire la casa
napraviti posteljo fare, rifare il letto
napraviti črto fare, tirare una riga
napraviti ogenj accendere il fuoco
ta frizura jo napravi mlajšo l'acconciatura la ringiovanisce, la rende più giovane
vino ga je napravilo zaspanega il vino lo insonnolì
napraviti komu veselje, žalost rallegrare, rattristare qcn.
napraviti napako fare, commettere un errore
napraviti korak fare, muovere un passo
napraviti dober vtis fare, lasciare buona impressione
napraviti izvleček compendiare
2. (dokončati) finire (di fare)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
napraviti kariero far carriera
napraviti konec čemu troncare qcs., farla finita con
napraviti kozla za vrtnarja mettere il lupo a custodia del gregge
napraviti križ čez kaj farci una croce sopra
napraviti dolg obraz fare il broncio, il muso
napraviti (komu)
otroka rendere incinta
napraviti piko na i mettere il punto sulla i
napraviti (komu)
prostor fare spazio (a uno)
napraviti red fare, mettere ordine
napraviti ... kilometrov fare... chilometri
pog. napraviti pot peš fare la strada a piedi
pren. bolezen je napravila svoje la malattia ha lasciato il segno
pog. kaj se da tu napraviti qui non c'è niente da fare
lov. napraviti dvojec fare una doppietta
rel. napraviti križ fare il segno della croce
napraviti izpad fare una sortita
napraviti kepo appallottolare
B) napráviti se (-im se) | naprávljati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. venire; farsi:
od dolge poti so se mu napravili žulji dal camminare gli sono venute le vesciche
napravil se je dan si è fatto giorno
pog. vreme se bo napravilo il tempo si mette al bello, si sta rasserenando
2. farsi, fingersi, darsi:
napraviti se bolnega, gluhega fingersi ammalato, sordo
3. star. avviarsi; andare, correre dietro - napráviti hacer; fabricar; elaborar; confeccionar; construir
napraviti dolgove contraer deudas
napraviti koga za direktorja nombrar (hacer) director a alg
napraviti krivico komu ser injusto con alg
napraviti dolg obraz (kisel obraz) poner cara larga (cara de vinagre)
napraviti kavo hacer café
napraviti luč encender la luz
napraviti konec čemu poner término (ali fin) a a/c
napraviti izlet hacer una excursión
napraviti prostor hacer sitio
napraviti poskus hacer un ensayo
napraviti se (obleči se) vestirse
dobro napravljen bien vestido
napraviti se mrtvega hacerse el muerto - naredíti to do; (izdelati) to make, to manufacture; (izvršiti) to carry out, to perform, to execute; (dovršiti) to bring to an end, to complete
kaj naredíti? what is to be done?
ne vem kaj naredíti (figurativno) I am all at sea
kaj naj človek naredi? what is one to do?
prav vse (možno) naredíti to leave no stone unturned
nerad kaj naredíti to do something with a bad grace
površno, slabo naredíti to bungle
naredíti čemu konec to put an end to something
naredíti napako to make a mistake (ali a blunder)
naredíti komu uslugo to do someone a service (ali a favour)
naredíti komu slabo uslugo to do someone a bad turn, to do someone a disservice
rad kaj naredíti to do something willingly, to do something with a good grace
to bi se dalo naredíti that could be done
naredíti se nevednega to pretend not to know, to act as if one did not know
naredil sem se gluhega I pretended to be deaf
naredíti se bolnega to feign illness, to malinger
naredil sem (se), kot da sem jezen I pretended to be angry - naredíti hacer ; (izvesti) ejecutar ; (ustvariti) crear ; (izdelati) fabricar, elaborar ; (proizvesti) producir ; (povzročiti) causar, producir
narediti dolgove contraer deudas
narediti za direktorja koga hacer (ali nombrar) director a alg
narediti konec čemu poner término (ali fin) a a/c
narediti luč encender la luz
narediti posteljo hacer la cama
narediti prostor hacer sitio
tu se ne da nič narediti aquí no se puede hacer nada
narediti sprehod dar un paseo
naredil se je bolnega se hizo el enfermo
kaj ti je naredil? ¿qué te ha hecho?
kaj naj naredim? ¿qué voy a hacer? - naslòv dirección f ; señas f pl ; título m (knjige de un libro)
akademski naslov título m académico
napačen naslov dirección equivocada
zasilen naslov dirección fortuita
imeti naslov tener el título (de)
knjiga ima naslov el libro se titula
doseči naslov sacar un título
dati naslov čemu (in)titular a/c
napisati naslov na pismo poner la dirección en la carta
podeliti naslov conceder un título
priti, obrniti se na napačen naslov (fig) errar el tiro
braniti naslov (šp) defender el título - naspróti opposite of; in face of, facing; against; in front of; over the way
naspróti čemu in contrast to
on stanuje naspróti he lives over the way
stati komu naspróti to stand up to someone
armadi si stojita nasproti the two armies are facing each other
ladja se je zasidrala naspróti rtiču Dobre nade the ship anchored off the Cape of Good Hope - naspróti enfrente; frente a
poslopje nasproti el edificio (de) enfrente
nasproti postaviti oponer, contraponer (čemu a a/c) - nasprotováti (-újem)
A) imperf.
1. opporsi (a), avversare:
nasprotovati predlogu avversare una proposta
2. essere contrario, osteggiare, dissentire (su):
nasprotovati čemu essere contrario a qcs., dissentire da qcs.
B) nasprotováti si (-újem si) imperf. refl. divergere, essere incompatibile, discordare:
naši nazori si nasprotujejo le nostre idee contrastano, divergono - ném (-a -o) adj.
1. muto (tudi ekst.); tacito:
človek je gluh in nem l'uomo è sordomuto
nemi film film muto
2. pren. silenzioso:
nem smeh una risata silenziosa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nema abeceda alfabeto muto
nema črka lettera muta
geogr. nema karta carta muta
muz. nema klaviatura tastiera muta
biti nema priča čemu essere testimone di
zool. nemi labod cigno reale (Cygnus olor)
num. nemi novec moneta muta
lov. nemi pes cane muto
nemi znak segno muto
nema igra pantomima, controscena - neprilagojen [è,ê] (-a, -o) nicht [angepaßt] angepasst, [unangepaßt] unangepasst (čemu an)
- nìč
A) m inv.
1. niente, nulla:
ustvariti iz nič creare dal nulla
2. pren. (v povedni rabi izraža zelo majhno količino) niente;
dekle ne bo brez nič la ragazza avrà una bella dote
o tem se povsod šušlja, čisto brez nič ne bo se ne parla dappertutto, qualcosa sarà pur vero
pren. bahajo se, pa so prišli iz nič le arie che si danno e sono venuti dal nulla
pren. na nič priti fallire, andare in rovina
igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
pog. v nič dajati, devati (omalovaževati) disprezzare, non tenere in nessun conto
iti v nič andare in rovina
prodajati skoraj za nič svendere
prepirati se za prazen nič litigare per un nonnulla
ne prodati česa za nič na svetu non vendere per tutto l'oro del mondo
B) nìč inv. numer.
1. zero:
pog. šalj. ena nič zate uno a zero a tuo favore
lingv. pripona nič suffisso zero
voj. elevacijski kot nič alzo zero
2. (izhodiščna vrednost na merilni lestvici) zero:
temperatura nič, vidljivost nič temperatura zero (gradi), visibilità zero
C) nìč (ničésar) pron. niente, nulla:
nič ga ne spravi v zadrego niente lo mette in imbarazzo
na zahodu nič novega a Occidente niente di nuovo
zanj to ni nič per lui questo non è niente, è una bazzecola
junak se ničesar ne boji il coraggioso non ha paura di niente
ničemur več se ne čudim non mi stupisco più di niente
ali bo kaj ali ne bo nič! (izraža nestrpnost glede naročila, dela ipd. ) ci portate o no (l'ordinazione), lo fate, lo finite o non se ne fa niente!
pog. nič mu ni, samo dela se bolnega non ha niente, fa soltanto finta di star male
več potnikov je bilo ranjenih, vozniku pa ni bilo nič sono rimasti feriti vari passeggeri, mentre il conducente è rimasto illeso
z izletom ne bo nič della gita non si fa niente
to ni ničemur podobno (izraža nejevoljo) questo è poi troppo!
nič lažjega kot to niente di più facile
denarja imeti nič koliko avere soldi a palate
nič zato, če je revna non fa niente se è povera
tako govorjenje je dvakrat nič un discorso proprio insulso
pren. iz njega ne bo nikoli nič è un incapace, non combinerà mai niente
govoriti resnico, nič drugega kot resnico dire la verità, nient'altro che la verità
dvigne stokilogramsko vrečo, kot da ni nič solleva un sacco da un quintale come niente (fosse)
meni nič, tebi nič so mu odpovedali l'hanno licenziato in tronco
PREGOVORI:
kjer ni nič, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena
Č) nìč adv. (v nikalnih stavkih)
1. (izraža popolno zanikanje) niente, per niente, nessuno, non più (non meno):
njegova krivda ni nič manjša non è meno colpevole
nič se ne boji non ha paura di niente
nima nič upanja non ha nessuna speranza
nič ne razumeti non capire un'acca
ne delati nič, ne veljati nič non fare un cavolo, non valere un cavolo
igre nič kart (pri pokru) servito
2. (z zanikanim velelnikom krepi prepoved) non, niente:
nič ne skrbi non ti preoccupare, niente paura
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prav nič niente di niente
ubogi otrok, saj ga ni nič povero bambino, è tanto gracile
zakaj te ni nič k nam perché non vieni a trovarci?
zanj mi pa res nič ni di lui non me ne importa proprio niente
nič ne de, če je neroden non fa niente se è goffo
pusti človeka, če ti nič noče e lascia in pace chi non ti fa niente
ne imeti nič od življenja non aver niente dalla vita
ne imeti nič proti čemu non avere niente contro qcs.
ne imeti nič s kom non aver da fare con qcn.
nič ampak, odloči se nessun però, deciditi una buona volta
povedal sem mu v obraz, kar mu gre, nič več in nič manj gli ho detto in faccia quel che si merita, né più né meno
PREGOVORI:
boljše malo kot nič meglio poco che nulla