Franja

noceō -ēre -cuī -citum (sor. z necāre; gl. nex)

I. intr.

1. škoditi, škodovati, oškodovati koga, povzročiti (povzročati), narediti (delati) komu škodo, storiti, prizade(ja)ti komu kaj hudega, kaj žalega, spraviti (spravljati) koga v nesrečo, biti škodljiv, biti neugoden, predstavljati oviro (naspr. prodesse); abs.: arma esse alia ad tegendum, alia ad nocendum Ci., sublato iure nocendi N. žaljenja, alieni nocendi locum dare N. komu pokazati (svojo) slabost, nocendi artes, tempus nocendi V., ne sit vis magna nocendi O., nocendo prosum O., prodesse enim eos (sc. daemonas) putant, cum nocere desinunt, qui nihil aliud possunt quam nocere Lact., nocendi acerbitate conflagrans Amm. strastno škodoželjen; o stvareh: inguen ne existat, papulae, tama, ne boa noxit (gl. opombo) Luc. ap. Fest., ne fluctus, ne vadus, ne piscis aliquā noxit Poeta ap. Fr., prohibet nocere venenum quod tibi datur S. fr., qui (sc. venti) si humidi nocent Vitr., quae nocuere sequar, fugiam quae profore credam H., in corporibus aequis … nihil quod nociturum est medici relinquunt Cu., hic (sc. homo) prodesse vult, illa (sc. ira) nocere Sen. ph., ferox impatiensque natura irritamenta nociturae libertatis evitet Sen. ph.; z dat.: iuro … me nociturum nemini Pl. iura te non nociturum esse homini de hac re nemini Pl., Iuppiter nimio calore hominibus nocet Ci., ut non liceat sui commodi causā nocere alteri Ci., se nociturum (sc. esse) nemini C., supplicibus deorum nocere N. lotiti se jih, qui eorum cuiquam nocuerit L.; z abl.: feminas omnes ubique visu nocere, quae duplices pupillas habeant Ci. ap. Plin., persona … exemplo nocet Vell.; z abl. in dat.: nec (sc. rex) alio loco (z bivanjem kje drugje) disciplinae militari magis nocuit Cu.; z dat. (o stvareh): Val. Max., nocent et frugibus umbrae V., haec nocuere mihi O., maior sum quam cui possit fortuna nocere O., ei materiae nec caries nec tempestas nec vetustas potest nocere Vitr., ne conspectae opes vitae nocerent Iust.; z dat. in abl.: neque enim his (sc. navibus) nostrae (sc. naves) rostro nocere poterant C.; (le enkrat) z adversus: quod adversus eum non nocuit Ulp. (Dig.); z notranjim obj.: si servus noxam nocuit Tab. XII če je suženj prizadejal kako škodo, če je suženj kaj zagrešil, ob eam rem noxam nocuerunt L. (stalno fecijalsko besedilo) so se pregrešili, noxiam nocere Iulianus ap. G. (Dig.); z acc. pron. n.: si uredo aut grando cuippiam nocuit Ci., ne quid sibi ne rei publicae nocere posset Ci., nihil iis nocituros hostes C., nihilum nocere lagoenis H. prizanašati steklenicam = zmerno piti, quam metui, ne quid Libyae tibi regna nocerent V., quantum illi nocuere greges durique venenum dentis V.; s subjektnim inf.: quid temptare nocebit? O. kaj bi lahko poskus škodil?; s subjektnim ACI: nocet esse deum O. na svojo škodo sem bog, nocet esse sororem O.; v pass. brezos.: Vitr., Sen. ph., neque diem decet me morari neque nocti nocerier (= noceri) Pl., ut ne cui noceatur Ci., mihi quidem ipsi nihil ab istis iam noceri potest Ci., ne quid eis noceatur C., relinquebatur ut neque longius ab agmine legionum discedi Caesar pateretur et tantum in agris vastandis incendiisque faciendis hostibus noceretur C., providebatur, ut potius in nocendo aliquid praetermitteretur quam cum aliquo militum detrimento noceretur C. da bi raje sovražniku delali manj škode kot pa mu … škodili, rostro enim noceri non posse cognoverant C., ipsi vero nihil nocitum iri C. njemu samemu pa res ne bo storjeno nič žalega, quibus haut multo secus quam ferro noceri poterat S. fr., noceri enim ei, cui hac lege non liceat L., quatenus exemplo non nocebatur Vell.

2. biti v napoto (za napoto), delati napoto, napotovati čemu, ovreti (ovirati), preprečiti (preprečevati), onemogočiti (onemogočati) kaj: turba nocet iactis telis O., si modo sic faciat, ut lumini noceat Ulp. (Dig.). —

II. trans. oškodovati koga, (po)kvariti kaj, škoditi (škodovati) komu, čemu; v act. le pri poznejših piscih: ut, quod tibi prodest, adversarium noceat Veg., iudica, domine, nocentes me Vulg., si quid voluerit eos nocere It., pogosteje v (osebnem) pass. noceor = trpim (utrpevam) škodo, stori se mi kaj žalega: larix ab (zaradi) suci vehementi amaritudine ab carie aut tinea non nocetur Vitr., neque a tempestatibus neque ab ignis vehementia nocentur Vitr., itaque cum non solum non noceretur, verum etiam quarundam uberibus aleretur, ad ultimum in Oceanum abici iussit Iust., aequum non est nos noceri hoc, quod … Ulp. (Dig.). — Od tod adj. pt. pr. nocēns -entis

1. škodljiv, kvaren, slab: a caulibus … ut a pestiferis et nocentibus (sc. vites) refugere dicuntur Ci., edit cicutis alium nocentius H., nocens ferrum ferroque nocentius aurum O.; adv. nocenter škodljivo, kvarno, v škodo: Tert., magisque nocenter indolescit (sc. abscessus) Cels., robusta crura nec longa sed infestis velut sudibus nocenter armata Col.

2. (kakega hudodelstva) kriv, obtežen s krivdo, hudodelski, hudodelen, zločinski, od tod tudi kazniv (naspr. innocens, innoxius): reus n. Ci. idr., homo Cels., femina Ps.-Q., fac moriendo Antonium nocentiorem Sen. rh., ne nocentiores vos faciat T., in hac libidine hominum nocentissimorum Ci., homo sceleratissimus et nocentissimus Ci., nocentissimus senex Ps.-Q.; kot subst. nocēns -entis, m krivec, hudodelec, hudodelnik, zločinec: nocentem et nefarium impiumque defendere Ci., dolore et cruciatu nocentis suum dolorem lenire Ci.; v pl.: Sen. rh., meritā caede nocentum (gl. opombo) O., nocentissimi Sen. ph. največi hudodelci, največji zločinci.

3. brezbožen, zanikrn, malovreden: se avarissimi hominis cupiditati satis facere posse, nocentissimae (po novejših izdajah nocentissimi) victoriae non posse Ci., nocentissimi mores Q.

Opomba: Star. cj. pf. noxit (= nocuerit): Luc. ap. Fest., Poeta ap. Fr.; inf. pass. nocerier: Pl. — Gen. pl. pt. pr. nocentium: Corn., pesn. tudi nocentum: O.

obdelováti -ujem i obdelávati -am
1. obrađivati, obdjelavati (-del-): obdelovati vrt, njivo, les, diamante, podatke, informacije; ročno, strojno obdelovati
2. obrađivati, raspravljati o čemu, pretresati: v knjigi obdeluje povojno problematiko
3. obrađivati, govoriti, učiti o: v biologiji obdelujemo sedaj vitamine
4. proučavati, ispitivati, pretresati: obdelovati vprašanje socialnega zavarovanja
5. nagovarati: toliko časa so ga obdelovali, da je privolil
6. tući, mučiti: obdelovati koga s pestmi po glavi; žrtev je neusmiljeno obdeloval
7. kritizirati, kritikovati, grditi: obdelovati koga z grdimi izrazi
8. obrađivati, masirati

obravnavánje s raspravljanje o čemu, pretresanje: kompleksno obravnavanje problema

obravnávati -am
1. raspravljati o čemu, pretresati što: obravnavati sporno zadevo na sodišču
2. obrađivati: obravnavati tekst, berilo

odòljeti odòlīm (ijek.), odòleti odòlīm (ek.) odoleti, ustaviti se, upreti se, biti kos čemu, premagati, obvladati kaj, koga: ne mogu više odoljeti njenim suzama; ne mogu da odolim čežnji, srcu svome

odpovédati -vem, odpovej -te, odpovedal -a
I.
1. otkazati: odpovedati sejo, službo, časnik
2. otkazati, zatajiti, izdati: zavore so odpovedale; oči so mu odpovedale
II. odpovedati se otkazati se, odreći se, zahvaliti se na čemu, povući se s položaja, dati ostavku: odpovedati se prestolu, funkciji

odrêči -čem
I.
1. odreći, poreći, osporiti: odreči komu pravico do sodelovanja
2. uskratiti: odreči komu pomoč
3. otkazati: oči so mu že odrekle
4. odbiti koga: vsaka mu odreče
II. odreči se odreći se, zahvaliti se na čemu: odreči se prestolu

odsvítati -am odsjajivati, odavati od sebe sjaj, odbljeskivati (-ble-), odražavati se, ogledati se u čemu: luči odsvitajo v vodi; roman odsvita življenje našega ljudstva
u romanu se ogleda život našega naroda

operate [ɔ́pəreit]

1. neprehodni glagol
delati, funkcionirati (stroj itd.); vplivati, delovati (on, upon na)
medicina operirati (on koga)
ekonomija, pogovorno operirati s čim, špekulirati
vojska izvajati operativne premike

2. prehodni glagol
povzročiti
ameriško, tehnično upravljati (stroj), spraviti v pogon, streči čemu, regulirati
(tudi ameriško) upravljati, voditi (posel)

to operate on batteries (pogon) na baterije
ekonomija to operate at a deficit delati z izgubo
medicina to be operated on biti operiran
ekonomija, pogovorno to operate for a fall (rise) špekulirati s padcem (povišanjem)
ameriško safe to operate zanesljiv (stroj)

opitòmiti opìtomīm
1. udomačiti, ukrotiti, dati čemu domačo, človeško podobo: bljedilo je umekšalo njegove oštre crte i opitomilo lik; tu se ljudi obriju i opitome
2. oplemenititi

oskrbováti -ujem
1. opskrbljivati, snabdijevati, snabdevati: oskrbovati koga s kruhom
2. njegovati (ne-), zbrinjavati: oskrbovati bolnika na domu
3. voditi brigu o čemu: cestar oskrbuje cesto
4. voditi, vršiti: oskrbovati promet s tujino, gospodinjska dela
5. dobavljati: oskrbovati komu potrebno blago

osnováti osnujem osnovati, položiti temelj čemu: osnovati družino, državo

overindulgence [óuvərindʌ́ldžəns] samostalnik
pretirano vdajanje čemu; preveliko popuščanje

pass up prehodni glagol
sleng odkloniti, odreči se čemu; prezreti koga

perpetuar (pres: -úo) razploditi; ovekovečiti; obdržati, dati čemu dolgo trajanje

pin² [pin]

1. prehodni glagol
pripeti (to, on na)
zapeti, speti (up)
pribiti, prebiti (s klinom, žebljičkom itd.); pritisniti, pritiskati (against ob, to na)
pritisniti koga ob zid (down)
obvezati koga k čemu (down to)
vezati, ukleščiti (sovražne sile, šahovske figure; down)
natančno določiti, definirati (down)
tehnično zakliniti, pričvrstiti (down)

2. neprehodni glagol
biti pričvrščen; prilepiti se

to pin the blame on s.o. pripisati komu krivdo
to pin one's hopes on graditi na čem, verovati v kaj
to pin one's faith on neomajno komu zaupati
to pin back s.o.'s ears nahruliti koga, pretepsti, prekositi, premagati
to pin o.s. to s.o. prilepiti se komu, živeti na njegov račun

poskrbéti -ím pobrinuti se za što, postarati se za koga, o čemu: poskrbeti za pravilno prehrano, za otroke; poskrbeti si zaslužek
naći sebi zaradu, o tem je vse poskrbljeno
o tome se vodi računa

prednják m
1. prednjak, prvak, najbolji u čemu
2. prvi konj u zaprezi
3. prvi veslač

predòljeti -līm (ijek.), predòleti -līm (ek.) ustaviti se, upreti se, kos biti čemu, premagati kaj, obvladati

pregárati prègārām
1. prebolevati: pregarati sinovu smrt
2. odpovedovati se čemu, resignirati: pregarati svoju ljubav