Franja

spustíti (-ím) | spúščati (-am)

A) perf., imperf.

1. calare, abbassare, lasciar cadere;
spustiti zapornice calare la chiusa
spustiti sidro calare l'ancora
spustiti dvignjeno roko abbassare la mano alzata

2. calare; navt. calumare; immettere:
navt. spustiti čoln po vodi calare la scialuppa in mare
navt. spustiti vrvi, verige (z ladje) calumare cavi, catene
spustiti ladjo v vodo varare la nave
spuščati mrzel zrak v sobo immettere aria fredda nella stanza

3. far entrare:
spustiti koga v hišo far entrare qcn. in casa
spustiti naprej far passare

4. abbassare, calare, ribassare, diminuire:
spustiti cene abbassare i prezzi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
spustiti bunker v zrak far saltare la casamatta
pren. spustiti kosti na klop sedersi sulla panca
spustiti krilo, obleko allungare la gonna, il vestito
spustiti tovarno v obratovanje mettere in esercizio una fabbrica
spustiti zastavo na pol droga ammainare la bandiera a mezz'asta
spustiti koga z vajeti sciogliere le briglie a qcn.
spustiti pri ceni fare uno sconto, uno sconticino
vet. spustiti samca k samici far accoppiare maschio e femmina
spustiti koga iz ječe scarcerare qcn.

B) spustíti se (-ím se) | spúščati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. scendere, abbassarsi, calare; atterrare:
temperatura se je spustila pod ničlo la temperatura è scesa sotto lo zero
spustiti se na tla scendere a terra
spuščati se s padalom paracadutarsi; lanciarsi col paracadute
spuščati se v dolino scendere a valle; knjiž. divallare
aer. spuščati se v drsnem letu planare

2. pren. calare, scendere:
v dolino se je spustila megla sulla valle è scesa la nebbia

3. esporsi a; correre; lasciarsi andare; gettarsi; mettersi:
spustiti se v nevarnost, v tveganje esporsi a un pericolo, a un rischio
spuščati se v ljubezensko avanturo lasciarsi andare in un'avventura galante
spustiti se v boj gettarsi nella mischia
spustiti se v beg darsela a gambe, fuggire
spustiti se v jok mettersi a piangere
spustiti se v pogovor attaccar discorso
spustiti se v dir, v tek mettersi a galoppare, a correre
spustiti se v politiko darsi alla politica
spustiti se za goro (o soncu) calare dietro il monte
spustiti se na kolena gettarsi in ginocchio
spustiti se na pot mettersi in cammino
spustiti se na stol, v naslanjač sedersi, crollare sulla sedia, nella poltrona
spustiti se v neko zadevo aver da fare con qcs.
spustil si se predaleč, da bi se zdaj umaknil ti sei lasciato invischiare troppo per mollare tutto adesso

spustíti (na tla) dejar caer; bajar

spustiti noter hacer entrar
spustiti v vodo (čoln) lanzar al agua; botar
spustiti svojo jezo na koga descargar (ali desfogar) en alg su cólera
spustiti v zrak volar; hacer saltar, (z dinamitom) hacer estallar, explosionar
spustiti se dol bajarse
spustiti se v tek echar a correr
spustiti se na zemljo (na morje) (o letalu) aterrar (ali aterrizar) (amarar)

súh (mršav) lean, slender, thin, meagre, ZDA meager; (ne moker) dry; (les) seasoned; (ovenel) withered, dried-up, shrivelled, pesniško sere, sear

súho grozdje dried grapes, raisins
súh kašelj dry cough
súh kruh dry bread
súho leto (brez dežja) dry (ali rainless, droughty) year
súho listje dry (ali pesniško sere, sear) leaves pl
súho sadje dried fruit, dehydrated fruits pl
súha sliva prune
súha roba wooden ware
súha veja dry branch, dry bough
súho vreme dry weather
sem súh (figurativno, brez denarja) I am short of cash, pogovorno I'm short of the ready
sem popolnoma súh (figurativno) I'm broke, I'm stony-broke, I'm stony
súh kot trska skinny
potegniti ladjo, čoln na súho to beach a boat

tók (-a) m

1. corrente (tudi elektr. ); corso:
tok nese čoln la corrente porta la barca
plavati proti toku nuotare, andare contro corrente (tudi ekst.)

2.
električni tok corrente elettrica, corrente
preskrba z električnim tokom erogazione della corrente elettrica

3. pren. flusso, marea

4. (prehajanje ljudi, stvari na drugo mesto) flusso; corrente:
selitveni, turistični tokovi correnti migratorie, turistiche

5. (kar se dogaja v nepretrganem sledenju kakih pojavov) flusso; corso:
tok misli il flusso dei pensieri
tok dogodkov il corso degli avvenimenti
v toku šolanja nel corso degli studi

6. (dejavnost na kakem področju s posebnim sistemom idej, sredstev) corrente:
filozofski, literarni tokovi le correnti filosofiche, letterarie
politični tokovi correnti politiche
uvozni, izvozni tok corrente dell'import, dell'export
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. predati se toku abbandonarsi alla corrente; pren. lasciarsi andare
elektr. anodni tok corrente anodica
elektr. enofazni, trofazni tok corrente monofase, trifase
elektr. enosmerni, izmenični tok corrente continua, alternata
elektr. inducirani tok corrente di induzione
elektr. jakost toka intensità di corrente, amperaggio
fiz. energijski tok flusso energetico
fiz. svetlobni tok flusso luminoso
fiz. toplotni tok flusso termico
geogr. dolnji (spodnji), gornji tok reke corso inferiore, superiore del fiume
morski tok corrente marina
zalivski tok corrente del Golfo
lit. tok zavesti flusso di coscienza
med. beli tok flusso bianco, leucorrea
menstruacijski tok flusso menstruale
meteor. navzdolnji, navzgornji tok corrente discendente, ascendente

torpéden torpedo(-)

torpédna cev torpedo tube
torpédni čoln torpedo boat
lovec na torpéde čolne torpedo-boat destroyer
torpédno letalo vojska torpedo bomber (ali plane)

torpéden torpilleur

torpedni čoln torpilleur moški spol
torpedni rušilec contre-torpilleur
torpedno letalo avion moški spol torpilleur

torpéden (-dna -o) adj. voj. di, del siluro; (per) siluri:
torpedna cev tubo lanciasiluri
torpedni čoln motosilurante
torpedni hidroplan idrosilurante
torpedni poligon siluripedio
torpedni rušilec cacciatorpediniere

torpéden

torpedni čoln torpedero m
torpedno letalo avión m torpedero
lovec na torpedne čolne cazatorpedero m
rušilec torpednih čolnov contratorpedero m

torpedovka samostalnik
vojska (vojaški čoln) ▸ torpedónaszád, torpedóhajó
Sopomenke: torpedni čoln

tovóren de carga

tovorni čoln chalana f, gabarra f
tovorna ladja carguero m, buque m de carga, (s potniškimi kabinami) vapor m de pasaje y carga
tovorno letalo avión m de carga
tovorni list (železniški) talón m (de expedición), guía f, (ladijski) conocimiento m
tovorni osel burro m de carga
tovorna postaja estación f de mercancías
tovorni promet transporte m de mercancías
tovorni vlak (vagon) tren m (vagón m) de mercancías
tovorni voz carro m de transporte, camión m
tovorna žival bestia f (ali caballería f) de carga

turni kajak stalna zveza
(čoln) ▸ túrakajak

vesláč rower; oarsman, oar; paddler; (športnik) sculler

čoln s štirimi vesláči four-oar boat
klop, sedež za vesláča seat for a rower, thwart

vesl|o [ê] srednji spol (-a …) das Ruder, pomorstvo dolgo - ki ga veslač drži z obema rokama: der Riemen, pomorstvo, šport krajše parno: das Skull; prosto, nepritrjeno: das Paddel, dvojno, kajakaško: das Paddel, Doppelpaddel, kratko: Stechpaddel
čoln na vesla das Ruderboot, Riemenboot
čoln na prosta vesla das Paddelboot
ladja na vesla das Ruderschiff
list vesla das Ruderblatt, Riemenblatt
ročaj vesla der Riemengriff
šport četverec s parnimi vesli der Doppelvierer
dvojec s parnimi vesli der Doppelzweier
osmerec s parnimi vesli der Doppelachter

vêslo oar; scull; paddle; (dolgo) sweep

opremljen z vêsli oared
na dve vêsli pair-oared
čoln na 2 vêsli, na 4 vêsla pair-oar, four-oar
udarec z vêslom stroke of the oar
pripravite vêsla! ship your oars!
izvlecite vêsla! unship your oars!
dvigniti vêsla v pozdrav to toss oars

vêslo (-a) n remo:
potegniti vesla v čoln tirare i remi in barca
splavarsko veslo remo da zatteraio
veslo z dvema lopatama remo doppio
veslo za veslanje s krme bratto
čoln na vesla barca a remi
ročaj, steblo, list (pero), lopata vesla impugnatura, tallone, girone, pala del remo

vléči tirar (za de) ; arrastrar ; (ladjo) remolcar, llevar a remolque ; (ladjo, čoln, z brega) sirgar

vleči dobiček iz sacar provecho (ali ganancia) de
vleči koga za roko (za lase, za ušesa) tirar del brazo (de los cabellos, de la oreja) a alg
vleči cigareto dar chupados al cigarillo
vleči na kopno (čoln) arrastrar a tierra
k sebi kaj vleči atraer (hacia sí) a/c
vleči poglede nase atraer las miradas
vleči pozornost nase llamar la atención
kvišku vleči alzar, elevar; (o pipi, peči, cigari itd.) tirar
vleči koga na svojo stran atraer a alg a su bando
vleče (prepih je) hay corriente (de aire)
vleče skozi okno el aire se vuela por la ventana
na uho vleči estar de escucha, aguzar el oído
ta barva vleče na modro este color tira a azul
ta gledališka igra vleče esta obra tiene gran éxito de público (ali tiene gran aceptación)
vleči se (zadeva) demorarse, tardar en resolverse
vleči se za kaj pedir a/c, solicitar a/c, aspirar a a/c, tratar de obtener a/c

voditelj čolna stalna zveza
(kdor upravlja čoln) ▸ csónakvezető

vŕv corde ženski spol , (močna) câble moški spol , (mornarica) cordage moški spol

jeklena vrv câble en acier
konopna vrv corde (ali cordage) de chanvre
merilna vrv chaîne ženski spol (ali corde) d'arpenteur, cordeau moški spol
plezalna vrv corde d'alpinisme, (gimnastika) corde lisse
sidrna vrv câble d'ancrage, hauban moški spol (tudi jamborska)
skakalna vrv corde à sauter
vlačilna vrv câble de remorquage (ali de remorque), remorque ženski spol, (mornarica) câble (ali corde) de halage
žična vrv câble en fils métalliques
na vrv navezati attacher avec une corde, (alpinizem) encorder
po vrvi spustiti descendre quelqu'un, quelque chose à la corde
z vrvjo vleči (čoln) touer
po vrvi hoditi marcher sur la corde raide

zajémati (-am) | zajéti (-jámem) imperf., perf.

1. attingere (udi pren. ); prendere:
zajemati iz vodnjaka attingere al pozzo, dal pozzo
zajemati z žlico prendere col cucchiaio
čoln zajema vodo il peschereccio imbarca (acqua)

2. catturare:
zajemati odpadno vodo catturare acque di scolo

3. aspirare, inspirare (aria)

4. coprire; abbracciare:
oddajnik ne zajema celotnega območja l'emittente non copre tutto il territorio
s pogledom zajeti mesto abbracciare con lo sguardo la città

5. coinvolgere, comprendere; interessare; servire:
organizacija zajema tisoč članov l'organizzazione comprende mille soci
zavarovanje zajema vso populacijo l'assicurazione interessa tutta la popolazione
zdravstveni dom zajema 20.000 prebivalcev il poliambulatorio serve un'area di 20.000 abitanti

6. catturare, far prigioniero:
rokovnjači so v tem predelu zajemali popotnike qui i briganti catturavano i viandanti

7. trarre, ricavare, ricevere:
zajemati besede iz živega govora ricavare le parole dalla lingua viva

8. cogliere; colpire; estendersi, allargarsi:
požar je zajel ves gozd l'incendio si è esteso su tutto il bosco
pren. zajema ga malodušje è stato colto da scoraggiamento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zajemati znanje z veliko žlico studiare con grande impegno
pren. ob novici globoko zajeti sapo rimanere sbalorditi alla notizia
pren. pisatelj je v svoj objektiv zajel več pomembnih zgodovinskih dogodkov lo scrittore ha colto col suo obiettivo vari importanti eventi storici
hidr. zajeti izvir catturare la sorgente

zakŕpati (-am) perf.

1. rattoppare, rammendare; raffazzonare, rabberciare:
zakrpati hlače rattoppare i pantaloni
pren. v bolnici so ranjenca zakrpali all'ospedale il ferito è stato ricucito alla bell'e meglio

2. pren. aggiustare, accomodare:
zakrpati cesto, streho, čoln aggiustare la strada, il tetto, la barca

3. (izpopolniti) completare, reintegrare