Franja

inter-morior -mori -mortuus sum

1. med čim, vmes (ali po drugih: neopaženo, nevidoma, potiho(ma)) umreti (umirati): in ipsa contione intermortuus (se je umirajoč zgrudil) paulo post exspiravit L.; pren.: intermori remediis civitatem L. umirati zaradi zdravljenja.

2. metaf.
a) umreti (umirati), pomreti (pomirati), izumreti (izumirati), poginiti (poginjati), ugasniti (ugašati): intermoriuntur radices Plin., stirpes Cat., si quā intermoreretur ignis Cu., (mores boni) sunt intermortui Pl., viae sine ullo exitu i. Dig. se končujejo.
b) skoraj umreti, omedleti, onemoči: Cels. — Od tod pogosto pt. pf. intermortuus 3 odmrl, umrl, mrtev, preminul, oslabel, onemogel: prope intermortuus iacuit Suet. brez življenja, intermortuarum naribus Pl., contiones intermortuae Ci., illam manum ex intermortuis Catilinae reliquiis Ci., memoriam prope intermortuam renovare Ci., candor, in hoc aevo res intermortua paene O.

introduce [intrədjú:s] prehodni glagol
vpeljati, uvesti (into v)
predstaviti (to komu)
vpeljati koga, seznaniti koga s čim (to)
načeti (vprašanje), začeti; zanesti (bolezen) (into v)
sprejeti zakon (v parlamentu); vstaviti; napisati knjigi uvod

to introduce a probe into vstaviti sondo

izsledováti -újem
1. isljeđivati (-sleđ), istraživati, ispitivati
2. ulaziti komu, čemu u trag, tragati za kim, za čim
3. pronalaziti, otkrivati

jàgmljēnje s potegovanje za čim, jagmljenje

jar³ [dža:]

1. neprehodni glagol
škripati, šklepetati, praskati; (s)tresti se
glasba disonirati; iti skozi ušesa, boleti, žaliti (čut) (on, upon)
tepsti se (barve), ne skladati se (with s, z)
nasprotovati si; prepirati se

2. prehodni glagol
škripati, praskati s čim (with)
figurativno vznemirjati, pretresti

to jar upon one's ear biti na ušesa
to jar on the nerves iti na živce
to jar against ne skladati se
his laugh jars on me njegov smeh mi gre na živce, njegov smeh mi gre skozi ušesa

keep on

1. prehodni glagol
obdržati na sebi (plašč, klobuk), obdržati v službi; nadaljevati

2. neprehodni glagol
nadaljevati se; preživljati ali hraniti se s čim

keep on doing it! delaj to naprej!
he keep ons keep on at her kar naprej se znaša nad njo
sleng keep you hair (ali shirt) on! pomiri se!, ne razburjaj se!

keep up

1. prehodni glagol
nadaljevati s čim, vztrajati, ne odnehati

2. neprehodni glagol
ne kloniti, ne izgubiti poguma, ne popustiti; ostati buden

to keep up one's spirit bodriti, ne kloniti
to keep up to the mark redno koga obveščati
to keep up appearances varovati videz
to keep up with s.o. ne zaostajati za kom
ameriško to keep up with the Joneses živeti prek razmer, posnemati bogatejše
keep it up! ne odnehaj, vztrajaj!
ameriško to keep up with ostati na tekočem, stalno se zanimati za

kleinstmöglich čim manjši

lay in prehodni glagol
shraniti, preskrbeti si zalogo, oskrbeti se s čim, nakupiti, nabaviti; nasaditi (živo mejo, rastline)

to lay in a good meal dobro se najesti

lay off

1. prehodni glagol
odložiti, postaviti stran
navtika usmeriti ladjo proč od obale ali druge ladje
ameriško začasno odpustiti iz službe
pogovorno opustiti, prenehati s čim
ameriško, sleng pustiti pri miru

2. neprehodni glagol
ameriško nehati z delom, izpreči

ameriško, sleng lay off! nehaj (s tem)!

leave off

1. prehodni glagol
opustiti, prenehati s čim; odložiti (obleko)

2. neprehodni glagol
nehati

left off odložen, odvržen

live (up) on prehodni glagol
živeti od česa; prehraniti se s čim; biti odvisen od koga

to live (up) on the fat of the land živeti v izobilju
he lives on his wife žena ga preživlja
to live on fruit (one's salary) živeti ob sadju (svoji plači)
to live on air živeti od zraka

ločíti i lóčiti -im
I.
1. odvojiti: ločiti meso od kosti, rudo od jalovine
2. rastaviti: smrt ju je ločila; ločiti zakon; ločiti od mize in postelje
3. razdvajati: loči jih različna miselnost; to loči vodstvo od ljudstva
4. razlikovati: ločiti užitne gobe od strupenih
razlikovati jestive gljive od otrovnih
5. pretresati, obrađivati što odvojeno: napeva in besed v ljudski pesmi ne moremo ločiti
6. odvajati: štel je dneve, ki ga ločijo od poroke
II. ločiti se
1. rastati se s kim, s čim: ločiti se od rojstnega kraja
2. rastaviti se: po sedmih letih zakona sta se ločila

man² [mæn] prehodni glagol
vojska & navtika oskrbeti z moštvom (posadko, vojaki, mornarji)
navtika sklicati (mornarje) na mesta; zasesti delovno mesto, biti zaposlen s čim
figurativno okrepiti, ojunačiti

to man o.s. ojunačiti se

mȁšati -ām
I. segati po čem: mašati za što: ne mašajte, braćo, za oružje
II. mašati se
1. segati po čem, za čim: mašati se čaše, sablje, mača, za šešir, u njedra, u nedra
2. lotevati se: on se ničega ne maša
3. vzdigovati se: soko se mirno mašao neba i oblaka
4. približevati se: stade se kroz šljivike mašati sela

mȁšiti -īm
I.
1. vreči: smrt će nas mašiti u ništa
2. ekspr. prestopiti: nisu Turci još mašili rijeku
II. mašiti se
1. seči po čem, za čim: mašiti se sablje, za šešir, rukom u džep
2. lotiti se, prijeti za: mašiti se pera
3. vzdigniti se, pognati se: mašiti se neba i oblaka
4. zavihteti se: smrt se maši na ramena svome konju

mātūrō -āre -āvī -ātum (mātūrus)

I. trans.

1. (sadove) (do)zoriti, (u)godíti, pass. dozore(va)ti, zoreti: Gell., annus in apricis maturat collibus uvas Tib., Martio (sc. mense) pomum maturat (sc. amygdala) Plin., frumenta cum defloruere, crassescunt maturanturque, cum plurimum, diebus quadraginta, item faba, paucissimis cicer Plin., quibus omnia, quae terra gignit, maturata pubescunt Ci. dozori in zras(t)e, maturata uva Ci. dozorel, zrel.

2. sploh kaj fizično (do)zoriti, (u)godíti, narediti (delati) godno: quod (sc. malagma) pus maturat Cels., partus conceptos maturat caninum lac potum Plin. naredi godne za porod, vitis alba suppurationes veteres maturat et purgat Plin.

3. metaf.
a) ob pravem času (začása, pravočasno) opraviti: multa forent quae mox caelo properanda (prenagliti), maturare datur V.
b) pospešiti (pospeševati), hitro izvršiti (izvrševati), spodbuditi (spodbujati), podvizati: Plin., Macr., Amm., coepta, censum, nuptias L., iter C., L., alicui mortem Ci., N. ali necem H., Suet. ali exitum Suet., fugam S. fr., V., T., Iust., insidias consuli S., de rebus maturandis ad senatum referre Ci.; z inf. podvizati se, kar najhitreje, čim prej kaj storiti: Amm., oro, ut matures venire Pl. da čim prej prideš, pridi kar najhitreje, iube maturare illam exire huc Pl., maturat ab urbe proficisci C., maturare iter pergere S. (naspr. tardius ire), ni Catilina maturasset signum dare S. ko bi Katilina ne bil dal znamenja prezgodaj; v istem pomenu tudi brez inf.: legati in Africam maturantes (zgodaj) veniunt S., Hannibal maturandum ratus, ne praevenirent Romani L., maturato opus est L. potrebna je naglica, treba se je podvizati. — Od tod adv. pt. pf. mātūrātē začása, ob pravem času, pravočasno, naglo, urno, kar najhitreje: at m. propera! Pl.

meet^*2 [mi:t]

1. prehodni glagol
srečati, sestati se s kom; spoznati, predstaviti, biti predstavljen komu; počakati koga (na postaji)
figurativno zadovoljiti, izpolniti (željo); spoprijeti se s kom, nastopiti proti komu
figurativno postaviti se po robu, premagati (težave), rešiti (problem), opraviti s čim; naleteti na koga; ustrezati, ujemati se; izpolniti (obveznosti), plačati (stroške)

2. neprehodni glagol
srečati se, sestati se, zbrati se; spoznati se; združiti se, stikati se (ceste), dotikati se, priri vstik; ujemati se, skladati se; naleteti (with na)
doživeti, pretrpeti (with)

to meet each other (one another) srečati se
well met! lepo, da smo se sestali!
pleased to meet you veseli me, da sva se spoznala
meet Mr. Brown da vam predstavim g. Browna
ekonomija to meet a bill plačati dolg, honorirati (menico)
to meet the case zadostvovati, biti primeren
to meet one's death umreti
he met his fate umrl je
he met his fate calmly sprijaznil se je zusodo
to meet the eye prikazati se, pasti v oči
to meet s.o's. eye spogledati se s kom
there is more in it than meets the eye za tem tiči več
to meet the ear priti na ušesa
to meet expenses plačati stroške
the supply meets the demand ponudba ustreza povpraševanju
to meet s.o. half way popustiti, iti na pol pota nasproti
to meet one's match naleteti na sebi enakovrednega človeka
to make both ends meet shajati (s plačo)
to meet misfortunes with a smile hrabro prenašati nesreče
to meet trouble half way biti prezgodaj zaskrbljen, prezgodaj se razburjati
to meet s.o.'s wishes izpolniti komu želje
to meet with doživeti, naleteti na kaj, ameriško strinjati se
he met with an accident ponesrečil se je
to meet with success uspeti
to be well met dobro se ujemati
this coat does not meet ta suknja je pretesna

mŕtev -tva -o
1. mrtav: mrtev otrok; obležal je; zgruditi se mrtev na tla
srušiti se mrtav na zemlju; roka mu -a visi ob telesu; do -ega pretepsti koga
izlemati koga na mrtvo ime; -e oči; duševno mrtev; mrtev planet; -a sezona, barva, točka; biti na -i točki; -i kot
mrtvi kut, mrtvi ugao; -a straža; -i jezik; -a kopriva
2. pohlepan na što, lakom za čim: on je mrtev na meso
on rado jede meso, veliki je meraklija na meso

nächstmöglich Adjektiv naslednji možni; Adverb čimprej, čim prej