Franja

lȍvōr -ora m (lat. laurus) lovor: lȍvōr-vijènac lovorov venec; lȍvōr-grána lovorova vejica; lȍvōr-vȉšnja lovorolistna češnja; plemeniti lovor

nightshade [naitšeid] samostalnik
botanika razhudnik

deadly nightshade volčja češnja

noric|a² ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika (volčja češnja) die Tollkirsche
velika norica rastlinstvo, botanika (volčja češnja) die Tollkirsche

pȁsjī -ā -ē pasji: pasji dani; izgrditi koga na -a kola ozmerjati koga kot psa; pasji luk bot. poletni luk; pasji stric bot. kimasti bodak; pasji trn bot. navadni rakitovec; pasji zub bot. pasji zob; -a jagoda bot. volčja češnja; -a trava bot. pasja pirnica; -e grožde bot. puhastolistno kosteničevje

pasji trn moški spol rastlinstvo, botanika (čistilna kozja češnja) der Purgier-Kreuzdorn

paskvic|a ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika (volčja češnja) die Tollkirsche

perujsko volčje jabolko stalna zveza
1. botanika Physalis peruviana (rastlina) ▸ perui földicseresznye
Sopomenke: andska jagoda, perujska češnja

2. (plod) ▸ perui földicseresznye
Sopomenke: andska jagoda, perujska češnja

razkrečen|i [é] (-a, -o) rastlinstvo, botanika Spreizender … (grint Spreizendes Kreuzkraut)
razkrečena kozja češnja der Felsen-Kreuzdorn

rdeč rouge (tudi politika) ; (bakreno) rubicond (posebno obraz) ; (lasje) roux

purpurno rdeč pourpre
škrlatno rdeč écarlate
živo rdeč vermeil, haut en couleur, coloré
vinsko rdeč rouge vineux, (couleur) lie de vin
rdeč ko češnja (rouge) cerise
rdeč ko puran rouge foncé, cramoisi
rdeč ko rak rouge comme une écrevisse
rdeč od jeze rouge de colère
rdeča bukev (botanika) hêtre moški spol rouge foncé
rdeč svinčnik crayon moški spol rouge, sanguine ženski spol
Rdeča armada l'Armée rouge
Rdeči križ la Croix-Rouge
Rdeče morje la mer Rouge
rdeča zastava le drapeau rouge
rdeča nit (figurativno) fil moški spol rouge, fil conducteur, idée directrice, trame ženski spol
postati rdeč kot kuhan rak (figurativno) devenir rouge comme une écrevisse (ali comme un coq, un coquelicot, une pivoine, une tomate), (od sramu) rouge de honte

rdèč (rdéča -e)

A) adj.

1. rosso:
svetlo rdeč, temno rdeč rosso chiaro, rosso scuro
rdeč kot češnja, kot kri, kot kuhan rak rosso come una ciliegia, come il sangue, come un gambero
bordo rdeč rosso bordeaux
ciklamno rdeč rosso ciclamino
kardinalsko rdeč rosso porpora
avt. rdeča luč luce rossa (del semaforo)
lit. Rdeča kapica Cappuccetto rosso
geogr. Rdeče morje Mar Rosso
avt. zapeljati v rdečo luč passare col rosso

2. rosso, rossiccio, arrossato; rubicondo; rubino; porpora:
rdeče nebo cielo di porpora
imeti rdeč obraz essere rosso in viso
postati rdeč od jeze, napora, razburjenja farsi rosso dalla rabbia, dalla fatica, dall'eccitazione
človek z rdečimi lasmi uomo dai capelli rossicci, rossi
rdeče vino vino rosso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vrtn. rdeče zelje cavolo rosso
Rdeči križ Croce Rossa (CR)
Rdeči polmesec Mezzaluna Rossa
astr. rdeči planet il Pianeta rosso (Marte)
polit. rdeči telefon telefono rosso
rdeča garda guardie rosse
Rdeče brigade (ultralevičarska teroristična organizacija v 70. letih 20. stoletja) Brigate Rosse (BR)
pren. posaditi, spustiti komu rdečega petelina na streho incendiare la casa di qcn.
igre priti ven z rdečo barvo giocare un seme rosso (cuori o quadri)
prižgati rdečo luč čemu fermare, bloccare (i lavori e sim.)
pren. uporabiti rdeči svinčnik censurare parte del testo
pren. rdeča nit pogajanj il filo conduttore delle trattative
bot. rdeča detelja trifoglio incarnato (Trifolium incarnatum)
rdeča glina argilla rossa
bot. rdeča leska nocciolo rosso (Corylus maxima var. purpurea)
anat. rdeča krvnička (krvno telesce) eritrocita, globulo rosso
metal. rdeča med (tombak) tombacco
zool. rdeča mravlja formica rossa (Formica rufa)
bot. rdeča mušnica ovolo malefico, ovolaccio (Amanita muscaria)
hist. rdeča pomoč Soccorso Rosso
bot. rdeča vrba salice rosso, brillo (Salix purpura)
hist. vojna med rdečo in belo rožo la guerra fra la rosa rossa e la rosa bianca
bot. rdeča gniloba nectria (Nectria cinnabarina)
bot. rdeči delišes Stark Delicious angl.
bot. rdeči bor pino rosso, di Scozia, pino silvestre (Pinus silvestris)
anat. rdeči kostni mozeg midollo spinale rosso
voj. rdeči našitki mostrine rosse
agr. rdeči ožig peronospora della vite
zool. rdeči pajek (pršica) acaro (Acarus)
petr. rdeči peščenjak arenaria rossa
vrtn. rdeči radič radicchio rosso
um. rdeča kreda sanguigna, sinopia
bot. rdeča lilija turbante di turco, martagone, giglio gentile (Lilium martagon)
med. rdeča lisa petecchia
metal. rdeče blato fanghi rossi
min. rdeča obarvanost rubefazione
bot. rdeča spajka valeriana, centranto (Centranthus)
zool. rdeča vetrnica rosa di mare, attinia (Actinia)
bot. rdeče alge rodoficee ( pl., sing. -ea ) (Rodophiceae)
rdeče barvilo verzino
min. rdeči bakrenec cuprite
zool. rdeči cevkaš serpula (Serpula)
bot. rdeči divji kostanj pavia (Aesculus pavia)
rdeči dren sanguine (Cornus sanguinea)
zool. rdeči drozg sassello, tordo sassello (Tordus musicus)
rdeči vriskač scimmia urlatrice, urlone (Alouatta seniculus)
bot. rdeči kokalj cotonaria (Lychnis coronaria)
rdeči naprstec digitale purpurea (Digitalis purpurea)
rdeči slez malvone (Althaea rosea)
rdeči sandal sandalo (Santalum)
min. rdeči nikljev kršec niccolite
rdeči turmalin siberite

B) rdéči (-a -e) m, f, n polit.
rdeči i rossi, i comunisti

sapindova jagoda ženski spol ("gumijasta češnja") die Seifenbeere

velik³ [ê] (velik|a, -o) (ki meri …) groß (4 ha 4 ha groß), -groß (en meter metergroß, nekaj centimetrov zentimetergroß)
velik kot … -groß
(kot češnja kirschgroß, kot golobje jajce taubeneigroß, kot grah erbsengroß, kot jajce eigroß, hühnereigroß, kot oreh [walnußgroß] walnussgroß, kot otroška glava kindskopfgroß, kot pest faustgroß, kot roka/dlan handgroß, kot sliva/ češplja pflaumengroß, za glavo kopfgroß)

viscum -ī, n, pri Pl. v soobl. viscus -ī, m (prim. gr. ἰξός [iz Ƒιξός] omela, stvnem. wīhsela višnja, spodnjenemško wisselbere in wispel navadna [divja, ptičja] češnja, sl. višnja; beseda je morda sor. z vīrus)

1. omela: Plin., Th. Prisc., quale solet silvis brumali frigore viscum fronde virere novā V.

2. meton. (iz jagod omele narejeno) ptičje lepilo (ptičji lep): Val. Fl., Plin., Mart. idr., in sordibus aurium tamquam in visco inhaeresceret (sc. bestiola) Ci., laqueis captare feras et fallere visco V.

3. metaf. limanica (limanice), starejše lepljenica: tactus sum vehementer visco (ljubezen) Pl., viscus merus vestra est blanditia Pl.; pren.: quam (sc. animam) de visco tam tenaci mortis exuistis Aug.

vólčji wolfish; like a wolf; a wolf's

vólčja češnja botanika deadly nightshade, belladonna
vólčja jama (past) wolf trap
vólčja koža (kožuh) wolfskin
vólčja narava wolfish nature
vólčja lakota wolfish hunger, ravenous appetite

vólčji de loup

volčja češnja (botanika) belladone ženski spol
volčji glad, volčja lakota faim ženski spol de loup
volčja jama, volčji brlog tanière ženski spol du loup
volčji kožuh peau ženski spol de loup
volčje krdelo bande ženski spol de loups
volčja past piège moški spol à loups
volčje žrelo (medicina) bec-de-lièvre moški spol

vólčji (-a -e) adj.

1. di, da lupo; di lupi; lupesco:
volčje krdelo branco di lupi

2. pren. crudele, spietato

3. pren. grande; da lupo:
volčja lakota fame da lupo

4. pren. cane, da lupi, fondo:
volčji mraz tempo da lupi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pejor. iti v volčji brlog andare nella tana, nel covo dei malviventi
bot. volčja češnja belladonna (Atropa belladonna)
bot. volčja jagoda uva di volpe (Paris quadrifolia)
lov. volčja jama trabocchetto per lupi
(orodje za vlamljanje) volčja noga piede di porco
vrtn. volčji bob lupino (Lupinus)
vet. volčji krempelj dito atrofizzato (della zampa posteriore canina)
med. volčje žrelo gola lupina, palatoschisi

vólčji de(l) lobo

volčja češnja (bot) belladona f
volčji glad, volčja lakota hambre f canina
volčja jama, brlog trampa f de lobos
volčji kožuh piel f de lobo
volčje krdelo manada f de lobos
volčja past cepo m para lobos
volčje žrelo (med) labio m leporino con fisura palatina

zarodíti (-ím)

A) perf.

1. dare, produrre frutti:
češnja zarodi v petem ali šestem letu il ciliegio produce frutti in cinque o sei anni

2. procreare, generare; partorire

B) zarodíti se (-ím se) perf. refl. nascere, formarsi

zgodnj|i [ó] (-a, -e) früh; zeitig; frühzeitig; Früh- (barok das/der Frühbarock, človek der Frühmensch, kapitalizem der Frühkapitalismus, krompir die Frühkartoffel, posev die Frühaussaat, srednji vek das Frühmittelalter, češnja die Frühkirsche, diagnoza die Frühdiagnose, gotika die Frühgotik, invalidnost die Frühinvalidität, kultura die Frühkultur, pozeba/slana der Frühfrost, renesansa die Frührenaissance, romantika die Frühromantik, delo das Frühwerk, jabolko der Frühapfel, sadje das Frühobst); za letne čase: Früh-, Vor- (pomlad der Vorfrühling, poletje der Frühsommer, Vorsommer, jesen der Frühherbst, zima der Frühwinter)
v zgodnjem otroštvu frühkindlich

бешеный stekel, besen, pobesnel, togoten;
бешеные деньги ogromno denarja;
бешеные цены strašne cene;
бешеные проценты oderuške obresti;
бешеная вишня norica, volčja češnja