Franja

Steckerstift, der, Elektrizität čep vtiča

sughero m

1. bot. pluta

2. ekst. plutovina; plutast predmet; plutasti čep; plutača, plovka

3. bot. plutovec

Treibzapfen, der, Technik gonilni čep

unplug [ʌnplʌ́g] prehodni glagol
izvleči čep
elektrika izvleči vtikač, izklopiti

vent¹ [vent] samostalnik
odprtina, luknja, izpuh, oddušnik; odvod, izliv; luknja za čep (pri sodu); cev dimnika, dimnik
zoologija črevesna odprtina
glasba ventil
zgodovina strelna lina; razporek (v suknji ali obleki); vdihavanje zraka nad vodno površino (o vidri, bobru)
figurativno izbruh, dušek, izliv, prosta pot; izražanje

volcanic vent vulkanski kamin (dimnik, kanal)
to find a vent najti (si) duška
his hate has found a vent njegovo sovraštvo si je našlo duška
to give vent to one's anger dati duška svoji jezi, ohladiti si jezo

vent-peg [véntpeg] samostalnik
čep pri sodu

Zapfenschnitt, der, Agronomie und Gartenbau rez na čep

abroach [əbróuč] prislov & pridevnik
na čepu; v teku

to set abroach deti na čep
to set a mischief abroach povzročiti zlo

cardō -inis, m (prim. gr. κραδάω, κραδαίνω vihtim, maham, omahujem, κόρδαξ ples)

1. vratni tečaj, stežaj; pri starih Rimljanih so bili tečaji navpično v vrata zabiti roglji, tako da so se vrteli v blazinah, pritrjenih na podboju: Pl., Luc. fr., Varr. fr., Plin. idr., foribus cardo stridebat ahenis V., emoti procumbunt cardine postes V., cardinem vertere V., O. ali versare O. vrata odpreti (odpirati); od tod cardines
a) obdelani kosi lesa, ki se drug v drugega začepljajo: cardo masculus rogelj, čep, c. femina blazinica, teč: Vitr.
b) zvezana venčna konca: Plin.

2. astr. točka, okoli katere se kaj vrti, vrtišče, tečaj, najpogosteje severni tečaj: Vitr., Sen. tr., Lucan., Stat., c. caeli Varr. severni tečaj, cum sim sub cardine mundi O. pod severnim tečajem, duplex c. Ci. poet. zemeljska os z obema tečajema, cardines mundi Col., Plin. oba zemeljska tečaja; od tod tudi stran neba, stran sveta, pas: Stat., totidem (quattuor) mundi cardines Q., c. Eous, Hesperius, occiduus, medius Lucan., meridianus, occidentalis, septentrionalis Veg., frigoris Arn. mrzli pas, omnes illius cardinis populi Fl.; središče, center, o zemlji, ki je po prepričanju starodavnikov središče vesolja: Plin. (II, 64, 64), o mesecu: Plin. (II, 9, 6), c. convexitatis Plin. središče in težišče, hemisphaerii Varr.; anni c. Plin. poletni sončni obrat, poletni kres, temporum cardines Plin. obdobje letnih časov; extremus c. Sen. tr., Lucan. starost; pri zemljemercih mejna črta, razmejitvena črta, mejnica, mejilnica, ki so jo na polju potegnili od juga proti severu: Plin.; od tod mejna črta nasploh: qui... Anconam velut cardinem haberent L., terminus est nunc imperii vestri mons Taurus: quidquid intra eum cardinem est, nihil longinquum vobis videri debet L.

3. pren. vrtišče = preokret, glavna točka, glavna stvar, glavna okoliščina: Val. Max., Lact., Arn., haud tanto cessabit cardine rerum V. ob tolikšnem preokretu položaja, cardine summo verti Val. Fl. biti v največji nevarnosti, factorum in cardine summo Stat., causae, litium c. Aug., tantae rei cardinem in arte tua non videbam Aug.

čêpek (-pka) m dem. od čep tappino, tappuccio; anat. cono; med. cencio necrotico

dvižn|i (-a, -o) aufsteigend; tehnika Hub- (cilinder der Hubzylinder, čep der Hubstift, miza der Hubwagen, nihalka die Hubschwinge, vreteno die Hubspindel); Steig- (vod die Steigleitung, cev das Steigrohr)
dvižni most die Fallbrücke, Hubbrücke, Zugbrücke
letalstvo dvižni zavoj der Turn
dvižna vrata das Fallgatter, die Hebetür, das Hubtor, das Schwingtor

embrice m strešna opeka:
scoprire un embrice pren. izdati skrivnost
cotto come un embrice pren. pijan kot čep

fish¹ [fiš] samostalnik
riba; ribe
vulgarno ženski spolni organ

all is fish that comes to our net vse nam lahko koristi
a cool fish hladnokrvnež
to cry stinking fish poniževati se
to drink like a fish piti ko žolna
drunk as a fish pijan ko čep
dull as a fish neumen ko noč
he eats no fish je poštenjak
to feed the fishes imeti morsko bolezen; utoniti
to land the fish doseči svoj cilj
neither fish, flesh or fowl ne tič ne miš
pogovorno to have other fish to fry imeti druge opravke
one must not make fish of the one and flesh of the other ne smemo biti pristranski
a pretty kettle of fish neprijetno presenečenje, zmešnjava, kolobocija
a loose fish razuzdanec
there's as good fish in the sea as ever came out of it glavo pokonci, vse se še lahko uredi; za vsakega človeka se lahko najde nadomestilo
a fish story zlagana povest; bahavo pripovedovanje
a strange (ali odd, queer) fish čudak
to feel like a fish out of water počutiti se ko riba na suhem
mute as a fish molčeč ko riba
salt-water fish morska riba

forked [fɔ:kt] pridevnik (forkedly prislov)
viličast, razcepljen

forked crane kleščni žerjav
forked halving vogalni strižni čep

fradicio

A) agg. (m pl. -ci, f pl. -ce)

1. gnil, pokvarjen (tudi pren.):
mela fradicia gnilo jabolko
una società fradicia gnila družba

2. moker, premočen:
bagnato fradicio do kože premočen
innamorato fradicio zateleban, zatreskan
ubriaco fradicio pijan kot čep

B) m

1. gniloba, gnili del, gnilo

2. pren. pokvarjenost:
la storia puzza di fradicio zadeva smrdi po gnilem

goniln|i (-a, -o) [vorwärtstreibend] vorwärts treibend; tehnika Treib-, Trieb-, Antriebs- (čep der Treibzapfen, jermen der Treibriemen, valj die Treibrolle, jermenica die Antriebsscheibe, gred die Treibachse, Triebachse, vzmet die Triebfeder, veriga die Treibkette)

gumijast (-a, -o) aus Gummi; podoben gumi: gummiartig, gummielastisch; Gummi- (bodičast trak das Gumminoppenband, obroček der Gummiring, čep/noga der Gummifuß, kolut der Gummiteller, ležaj das Gummilager, ščitnik der Gummischutz, škorenj der Gummistiefel, valj die Gummiwalze, obloga die Gummihaut, die Gummiauflage, ograja die Gummibande, rokavica der Gummihandschuh, tla der Gummiboden, valj der Gummizylinder)
gumijast čoln das Schlauchboot

manubrium -iī, n (manus) ročaj, roč, držalo, držaj, toporišče: manubrium, quod manu tenetur Varr., manubrium cavum non est nisi in vinario truleo Varr., quae a parte declinata, aut a corpore, ut a mamma mammosae, a manu manubria Varr., ferramentorum manubria optima sunt ilignea Col., ferri Vulg., aureum vasis Ci., cultelli Iuv., epistomii Vitr. ključ (čep, zatič) pri pipi, pipnik; pren.: exemi e manu istis manubrium Pl., malleum sapientiorem vidi excusso manubrio Pl.

patênten (-tna -o) adj. di brevetto, (dei) brevetti; brevettato:
patentni čep salvagocce
patentni svinčnik portamina
patentni urad ufficio brevetti
obrt. patentni vzorec punto a coste

piján ivre, soûl (ali saoul) , enivré, gris, grisé, aviné ; popularno cuit(é), pompette, noir, bituré, paf, rond , (nekoliko) éméché , (argo) schlass

pijan do nezavesti complètement soûl, ivre-mort
pol pijan moitié ivre
biti v pijanem stanju être en état d'ébriété (ali d'ivresse)
biti lahno pijan être éméché, familiarno avoir bu un coup de trop
biti pijan kot čep, kot mavra être soûl comme une grive (ali une bourrique, un cochon, un Polonais), ivre-mort
biti pijan od svojih uspehov être enivré (ali grisé) par ses succès