Franja

ēligō -ere -lēgī -lēctum (ē in legere)

1. izb(i)rati = izpuliti, populiti, pleti: Varr., nisi herbae manu eliguntur Col., steriles herbas eligere Cu.; pren.: stirpes aegritudinis eligendae sunt Ci.

2. pren.: izb(i)rati, odb(i)rati, izvoliti: difficile ad eligendum Ci.; z obj.: utrum libet elige Ci., isti a Rullo electi coloni Ci., qui fortissimum quemque elegit Ci., electa sexaginta milia C. 60000 izbranih (izvrstnih) vojakov, ut idoneum tempus eligerent Ci., ille legatus a civibus suis electus est Ci. je bil izbran, izvoljen za … Od kod? z abl.: quemvis mediā elige turbā H., equos omni numero equorum V.; s praep.: myoparonem de decem navibus Ci., unum de eius factis Ci., iudices ex civitatibus electi Ci., eligere suorum e numero adulescentes N. Čemu?: eligere oleam ad cibum Varr., locum ad pugnam Ci., electus facienda ad sacra Cithaeron O., eligere spatiosas ad hoc silvas Cu.; z dat.: hunc urbi condendae locum L., urbi locum, condendae urbi sedem, morti locum Cu.; s finalnim relativnim stavkom: vestra urbs electa est, ad quam … crucem viderent Ci., quae colat, elegit contraria flumina flammis O.; z odvisnim vprašanjem: eligas, utrum velis necne Ci., eligas, utrum facias O.; z inf.: Ambr., Aug.; z NCI: Aug.; z ut: Aug. — Adj. pt. pf. ēlēctus 3, adv. -ē, izbran, izvrsten: ferae O., manus (moštvo) T., electissima multitudo Auct. b. Alx., electissimi pugiles Suet., viri electissimi Veg.; subst. ēlēctus -ī, m izbranec : Illyrici exercitūs electi T., electus dei Eccl.; (o stvareh): electa robora (hrastovci) Cypr., verbum electius Corn., electior sententia Aug., verba electissima Ci., electissima pessimi poëtae scripta Cat.; subst.
a) ēlēcta -ōrum, n izpiski: Plin. iun.
b) ēlēctiōra -um, n boljše: iuvenis ad electiora tendens Symm.

Ēmathia -ae, f (Ἠμαϑία) Ematija, staro ime za mak. deželo: V., Plin., Iust., pozneje ime mak. pokrajine ob Peli: L. (XLIV, 44), pa tudi pokrajine Peonije (Paeonia): L (XV, 3), in pesn. severne Tesalije: V. (Georg. I, 492). Od tod adj.

1. Ēmathius 3 =
a) makedonski: dux (= Aleksander Veliki) O., campi O., tecta (= Alexandriae) Lucan., manes Stat.
b) tesalski, poseb. farzalski: vertex (= gora Pelion) V., caedes O., ali clades Lucan. (= pri Farzalu v Tesaliji), acies, arva, litus Lucan.
c) trakijski: ventus Luc. fr.

2. Ēmathis -idis, f (Ἠμαϑίς) =
a) makedonska; kot subst. Ēmathidēs -um, f Pierijke, hčere mak. kralja Piera (Pieros): O.
b) tesalska: tellus Lucan. subst. Ēmathis -idis, f Tesalija: Lucan.

enih [ê]
ob enih
um eins, um ein Uhr
| ➞ → en

Fīculea -ae, f (ficus?) Fikúle(j)a, mestece na Sabinskem: L., Plin. Od tod subst. Fīculeātēs -um, m Fikulejci, fikulejski prebivalci: Varr. Adj. Fīculēnsis (Fīculuēnsis) fikulejski: via L.; subst.

1. Fīculēnsēs (Fīcolēnsēs) -ium, m Fikulejci (Fikolejci), fikulejski prebivalci: Plin.

2. Fīculēnse -is, n podeželsko posestvo pri Fikuleji: in Ficulensi Ci. ep.

Fulginia -ae, f Fulgínija, umbrijsko mesto: Sil. Od tod adj. Fulginās -ātis, fulginijski: Ci. ap. Prisc.; subst. Fulgin(i)ātēs -um, m Fulgin(ij)ati, Fulginijci, fulginijski prebivalci: Plin.

govoriči|ti (-m) daherreden; viele Worte machen; (izogibati se odgovoru) um (etwas) herumreden

habitō -āre -āvī -ātum (frequ. glag. habēre)

I. trans.

1. navadno imeti: epicrocum, comas Varr. ap. Non.

2. kje (pre)bivati, stanovati, živeti: humilīs casas, silvas, centum urbes V., terras O., Cebennas (Gebennas) Lucan., Gelonon, urbem ligneam Mel., oppidum Vell., scopulos Val. Fl.; v pass. = za (pre)bivališče biti (rabiti, služiti), poseljen biti, (pre)biva (stanuje, živi) se kje (v sl. bolje act.): colitur ea pars (urbis) et habitatur frequentissime Ci. in ima največ prebivalcev, raris habita mapalia tectis V., vix pars dimidia (urbis) habitabatur L., agellus habitatus quinque focis H. posestevce s 5 ognjišči (= hišami, gospodarstvi), Scythiae confinis est regio habitaturque pluribus ac frequentibus vicis Cu., vestigia habitati quondam soli Plin., campi olim uberes magnisque urbibus habitati T. pokrite; z gr. dat.: habitantur moenia Grais V. Grki prebivajo v … , nobis habitabitur orbis ultimus O., tellus Bistoniis habitata viris O., undae cesserunt piscibus habitandae O. ribam za bivališče. —

II. intr.

1. stanovati, (pre)bivati, domovati: bene (udobno) N., alibi, peregre, pagatim L.; Argos habitatum concessit N., h. sine marmorario ac fabro Sen. ph., habito triginta milibus (aeris) Ci. najemnine (stanarine) plačujem —, stanovanje me stane 30.000 asov, nunc si quis tanti (tako drago) habitat Vell. Kje? z loc.: locis pestilentibus Varr., ruri Ci., Athenis N., Capuae, Romae, duabus urbibus L.; pesn.: maternā alvo O. v materinem telesu; s praep.: in Sicilia, in ea parte urbis, in aediculis Ci., in via Ci. na (ob) veliki cesti, gratis in alieno, ad M. Lapidum Ci., in casis et tuguriis, circum Aternum Varr., ad litora V., in montibus vicatim L., sub rupe O., sub his tectis Sen. ph., secundum montem Plin. idr., insula Q., iuxta forum, intra Palatium, sub tegulis Suet.; pomni: filia cum patre habitat Ci. pri očetu; pass. brezos.: habitari, ait Xenocrates, in luna Ci. da so prebivalci na mesecu, vides habitari in terra Ci., frequenter ibi habitabatur L. tam je prebivalo mnogo ljudi, quibus (vicis) frequenter habitabatur L. ki so bile gosto poseljene, per octoginta stadia habitabatur Cu.; pren.: metus habitat in vita beata Ci., animus cum curis habitans Ci. ki je vedno v skrbeh, ingenium Galbae male habitat Macr. je v slabem ogrinjalu. Subst. pt. pr. habitantēs -ium (pesn. -um), m prebivalci, stanovalci: habitantes Lilybaei L., pinus … legit … Pithecusas, habitantum nomine dictas O., oppidum valetudine habitantium infame Mel., ad occasum habitantes Plin.

2. metaf.
a) kje bivati = muditi se, tičati: qui in foro habitant Ci. ki „tako rekoč“ stanujejo na trgu (ker pogosto nastopajo kot govorniki), habitavi in oculis Ci. vedno sem bil (ljudstvu) pred očmi, quorum in vultu habitant oculi mei Ci., peregrinatus est eius animus in nequitia, non habitavit Val. Max., h. in culina Petr., vedno v kuhinji tičati, tecum habita Pers. = preskušaj samega sebe.
b) pri stvari ostajati, baviti (ukvarjati) se skoraj le z njo, dolgo muditi se pri čem, s čim, dolgo držati se česa: h. in eo genere rerum Ci., in hac una ratione tractanda Ci., ibi commorer, ibi habitem, ibi haeream Ci. tukaj naj se mudim, na to naj se opiram, tega naj se držim, quonam modo ille in bonis haerebit et habitabit suis? Ci. kako se bo na svoji zemlji obdržal in jo v prid obračal?

Helicōn -ōnis, acc. -ōnem in -ōna, m (Ἑλικών) Helikón gorski masiv pri Tespijah v Bojotiji z Apolonovim svetiščem in logom, posvečenim Muzam: Varr., H., Plin., M., pandite nunc Helicona, deae (= Musae) V., virgineus Hel. O., Heliconis alumnae ali deae Helicona colentes (= Musae) O.; meton.: totum Helicona dedisset O. pevsko umetnost vseh 9 Muz. — Od tod

1. adj. Helicōnius 3 (Ἑλικώνιος) helikonski: Tempe O., collis Cat., mella Cl. Helicōnis -idis, f (Ἑλικωνίς) helikonska: silva Stat.; subst. pl. Helicōnidēs -um, f Helikonke = Muze: Varr., Pers.

2. subst. Helicōniadēs -um, f (Ἑλικωνιάδες) = Helicōnidēs: Lucr.

Hesperus (-os) -ī, m (gr. ἕσπερος, sc. ἀστήρ, prim. lat. vesper) Hésper, zvezda večernica (lat. stella Veneris), v grški mitologiji sin Kefala in Avrore: Col., stella Lucifer (danica) interdiu, noctu Hesperus Varr. (prim.: stella Veneris, quae Φωσφόρος Graece, Lucifer Latine dicitur, cum antegreditur solem, cum subsequitur autem Ἕσπερος Ci.), tibi deserit Hesperus Oetam V., illam non … Aurora … cessantem vidit, non Hesperus O., Hesperos … fusco roscidus ibat equo O., dux noctis Hesperus Sen. tr. — Od tod adj.

1. Hesperius 3 (gr. ἑσπέριος) večeren = proti večeru ležeč, zahoden, osojen: axis (nebo) O., fretum O. zahodno morje, amnes O., Lucan., orbis O., Val. Fl., rex (= Hesperus ali Atlas) O.; v grškem pomenu (ker leži Italija Grkom na zahodu) je pogosto = italski: Hesperia terra V. = Italija, Hesperium Latium, litus V., fluctus Hesperii H. = Tirensko morje; v rimskem pomenu pa = zahodnoafriški: Aethiopes Plin., promunturium Hesp. Plin. (zdaj rt Bojador). Tako tudi subst. Hesperia -ae, f (sc. terra) Hesperija, Zahodna dežela, v grškem pomenu = Italija: est locus, Hesperiam Grai cognomine dicunt V., Vesevi Hesperiae letalis apex Val. Fl.; v rimskem pomenu = Hispanija ali Zahodna Afrika: qui nunc Hesperiā sospes ab ultimā (redit) H., Hesperia je tudi mesto v kirenski pokrajini: Mel.

2. Hesperis -idis, f (Ἑσπερίς) večerna, zahodna: aquae V. = italsko vodovje; kot subst. = bot. rastlina nočníca (ki zvečer močneje diši kot podnevi): Plin.; pl. Hesperidēs -um, acc. -idas, f (Ἑσπερίδες sc. νύμφαι) Hesperide, hčere Hespera ali Ereba in boginje Noči (Nox), po drugih Atlanta in Hesperide (Hesperis), po številu 3, 4 ali celo 7; bivale so na otoku v Okeanu onstran Atlanta ob skrajnem zahodnem zemeljskem robu; tam so v krasnem vrtu skupaj z nikdar spečim stoglavim zmajem Ladonom čuvale drevo z zlatimi jabolki (= pomarančami): Ci., O., Serv., Hesperidum draco Varr., Hesperidum māla V. ali poma Hesperidum Stat., sacerdos, Hesperidum templi custos V., Hesperidum hortus Lucan., Hesperidum insulae Mel., Plin.

himantopūs -podis, m (gr. ἱμαντόπους „jermenonožec“) himantopod, dolgonog ptič, ki živi ob vodi (lat. lōripēs) Plin. — v pl. Himantopodēs -um, m Himantópodi, etiopsko pleme: Mel., Plin., Iul. Val.

Hippocrēnē -ēs, f (= gr. ἵππου κρήνη konjski vrelec) Hipokréna, Muzam posvečen vrelec na Helikonu, ki ga je baje Pegaz odprl s tem, da je s kopitom udaril ob tla: O. Od tod adj. Hippocrēnaeus 3 hipokrenski: fontes Auct. de laud. Herc. ap. Cl. Subst. Hippocrēnidēs -um, f Hipokrenke = Muze: Serv.

ingegnaccio m (pl. -ci)

1. zli um

2. nebrzdan um

Īnsuber -bris, m (Ci.), nav. pl. Īnsubrēs -um in -ium, Insuber, pl. Insubri, keltsko pleme v Cisalpinski Galiji z glavnim mestom Milanom (Mediolanum): Ci., L., Plin.; kot adj.: Insuber eques L. insubrski.

iuvenis -e, m, f komp. iūnior, redko iuvenior

I. subst.

1. m mladenič, mlad mož (nav. od 20. do 40. leta, naspr. puer ali senex): L., O., H. idr., infirmitas puerorum et ferocitas iuvenum et gravitas constantis aetatis Ci.; kolekt. = mladi možje, mlado moštvo: consul trahit undique lectum divitis Ausoniae iuvenem Sil.

2. f mlada žena, mladenka, devica: Plin., sive cupis iuvenem, iuvenes tibi mille placebunt O., animos eiusdem pulchra iuvenis ceperat Ph.

3. iuvenes utriusque sexūs Suet. mladi ljudje obeh spolov.

4. iūnior mlajši (naspr. senior, maior): Ulp. (Dig.), ut nubere vellet maior iuniori Ap.; poseb. pl. iūniōrēs -um, m mlajši možje, mlajše moštvo (do 45. leta), mladina: C., edicitur delectus, iuniores (novinci, naborniki, „rekruti“) ad nomina respondent L.; po Servijevi ustavi ima vsaka classis enako število centurij iuniorum (stalna vojska) in seniorum (rezerva). Slednje glasujejo prve: totiens iuniorum centuriis te illo honore adfici pronuntiavit Ci. —

II. adj. mlad: qui vel mense brevi vel toto est iunior anno H., iuvenes nutricibus annos posse suis reddi O., iuniores patrum evincebant L., ovis iuvenis habetur quinquennis Col., iuvenior T., Plin. iun., aetate iuvenior Ap., alius senior est, alius iuvenior Sen. ph., de his (declinationibus) aliae sunt priscae ut „Bacchideis“ et „Chrysideis“, aliae iuniores, ut „Chrysides“ et „Bacchides“, aliae recentes, ut „Chrysidas“ et „Bacchidas“ Varr.

izogn|iti se [ô] (-em se) izogibati se oviri: (ein Hindernis) umgehen, umfahren, figurativno umschiffen, einem Hindernis ausweichen; napaki: (einen Fehler) vermeiden; odgovoru: sich drücken vor, herumreden um, (einer Antwort) ausweichen; (obiti) herumkommen (um)
izogniti se čerem Klippen umschiffen
temu se ne da izogniti daran führt kein Weg vorbei
ki se mu da izogniti vermeidbar
ki se mu ne da izogniti unvermeidbar, unvermeidlich

kompetira|ti (-m) kompetieren, sich bewerben um

krili|ti (-m) um sich schlagen, fuchteln, mit den Händen rudern

kroginkrog [ó,ó] rundherum; česa: rings um (etwas)

kroži|ti [ó] (-m) kreisen, okoli česa (etwas) umkreisen, laufen um (etwas), (etwas) umlaufen; (vrteti se v krogu) sich im Kreise drehen/bewegen, letalstvo letalo nad letališčem: Schleifen ziehen; (cirkulirati) zirkulieren, denar, govorice: kursieren, govorice: umgehen; fotografija ipd.: herumgehen; (hoditi brez cilja) herumlaufen; pomorstvo halsen

Lacō (pesn. Lacōn) -ōnis, m (Λάκων) Lakónec, prebivalec peloponeške pokrajine Lakonije, Lakedajmónec: Leonides Laco Ca. ap. Gell., Laconis illa vox Ci., regnata petam Laconi rura Phalanto H.; Laco predvsem o Lizandru in Agezilaju: N.; o lakonskih psih plemenite pasme, ki so sloveli po svoji moči, čuječnosti in rdeči dlaki: fulvus Lacon H., praevalidus Lacon; pl. Lacōnes -um, acc. -as, m (Λάκωνες) Lakónci, Lakónca (du.), Lakedajmónci, Lakedajmónca (du.): Pl., Varr. fr., L. idr.; poseb. Ledaei Lacones ali pii Lacones ali sidus Laconum Mart. (o Kastorju in Poluksu). — Od tod subst. Lacōnia -ae, f = Lacōnica (gl. spodaj) Lakónija: Plin.; adj.

1. Lacōnicus 3 (Λακωνικός) lakónski, lakedajmónski: clavis Pl. (poseben ključ, s katerim je bilo mogoče vrata od zunaj odpirati in zaklepati, navadni ključi so vrata odpirali le od znotraj), purpura H., ager, ora (obala) L., classis, sinus Mel., canes Plin. (prim. zgoraj fulvus Lacon); subst.
a) Lacōnica -ae, f (sc. terra): Vell., Plin. ali Lacōnicē -ēs, f (Λακωνική sc. γῆ): N., Mel. Lakónika, Lakónija, peloponeška pokrajina z glavnim mestom Lakedajmon (Šparta, Sparta).
b) Lacōnicum -ī, n α) (sc. balneum) lakónska dvorana, lakónik = suha (znojna) kopel, del tople kopeli (caldarium) v kopališču: Ci. ep., Vitr., Cels., Col. β) (sc. vestimentum) neko lakónsko oblačilo, lakónik: Pl.

2. Lacōnis -idis, f (Λακωνίς) lakónska, lakedajmónska: matre Laconide nati O.; kot subst. = Lacōnica: Mel. — Kot rim. nom. propr. Lacō -ōnis, m Lákon

1. Laco (Anagnīnus) Lakon (Anagnijec), pristaš Marka Antonija: Ci.

2. Laco (Achaeus) Lakon (Ahajec): T.

3. Cornelius Laco Kornelij Lakon, praefectus praetorii pod cesarjem Galbo: T.