Franja

Zadetki iskanja

  • muškatni orešek stalna zveza
    (o muškatovcu) ▸ szerecsendió
    Sopomenke: muškatni oreh, muškatov orešek, muškatov oreh, muškatni orešček, muškatov orešček
  • muškatov orešček stalna zveza
    (o muškatovcu) ▸ szerecsendió
    Sopomenke: muškatni oreh, muškatni orešek, muškatni orešček, muškatov oreh, muškatov orešek
  • muškatov orešek stalna zveza
    (o muškatovcu) ▸ szerecsendió
    Sopomenke: muškatni oreh, muškatni orešek, muškatni orešček, muškatov oreh, muškatov orešček
  • nucāmentum -ī, n (nux) = kar visi z dreves kakor oreh, npr. jelov storž, češarek: Plin.
  • oréšek (-ška) m dem. od oreh nocina, noce;
    orešek masla una noce di burro
    gastr. muškatni orešek noce moscata
    bot. vodni orešek trapa, castagno d'acqua (Trapa natans)
  • orij [ó] moški spol (-a …) rastlinstvo, botanika ➞ → oreh
  • os [ɔs, pluriel o] masculin kost

    viande féminin sans os meso brez kosti
    os à moelle kost z mozgom; figuré masten zalogaj
    jusqu'à la moelle des os globoko
    mouillé, trempé jusqu'aux os do kože moker, premočen
    c'est un os bien dur to je trd oreh
    (familier) il y a un os (tu) je neka težava
    il n'a que les os et la peau, il a la peau collée aux os sama kost in koža ga je
    donner un os à ronger à quelqu'un dati komu skromno kompenzacijo
    il ne fera pas de vieux os ne bo doživel (visoke) starosti
    (populaire) l'avoir dans l'os ne uspeti, doživeti neuspeh
    extraire la moelle de l'os (figuré) rozine pobirati iz kolača
    jeter un os à quelqu'un (figuré) komu odstopiti majhen delež od dobička
    y laisser ses os življenje pri tem izgubiti
    les os lui percent la peau, on compterait ses os vsa rebra bi mu lahko preštel
    ronger un os kost glodati
    ronger quelqu'un jusqu'aux os koga do mozga izsesati
    tomber sur un os naleteti, zadeti na težavo, na zapreko
    un sac d'os (figuré) zelo mršava oseba
  • ōsso m (f pl. -sa, m pl. -si) (ženska množina se uporablja za človeške kosti in kot kolektivno ime, moška pa za živalske kosti in v prenesenem pomenu)

    1. anat. kost:
    avere le ossa rotte pren. biti na smrt utrujen
    essere di buon osso pren. biti odporen
    essere di carne e ossa pren. biti iz mesa in krvi
    essere guasto nelle ossa pren. biti pokvarjen do dna duše
    essere innamorato fino all'osso biti noro zaljubljen
    in carne e ossa osebno
    farci l'osso pren. navaditi se (na)
    rimetterci l'osso del collo pren. propasti
    osso duro da rodere pren. trd oreh
    una pioggia che bagna fino all'osso pren. dež, ki zmoči do kože
    un sacco d'ossa pren. suh ko smrt

    2. kost (zaklane živali):
    carne senz'osso meso brez kosti
    un osso che va di traverso pren. nadloga, zoprnija

    3. zool.
    osso di balena (fanone) kitov vos

    4. koščica:
    l'osso della pesca breskova koščica
  • pērdere*

    A) v. tr. (pres. pērdo)

    1. izgubiti, izgubljati; biti ob:
    perdere l'impiego izgubiti službo
    perdere la stima biti ob dober glas
    il radiatore perde acqua radiator pušča
    perdere la bussola pren. izgubiti glavo

    2. zgubiti, zgubljati; zapraviti, zapravljati:
    il motore perde colpi motor prekinja vžig; žarg. motor rokira
    perdere colpi pren. doživljati poraze, biti slabega zdravja, zgubljati učinkovitost

    3. zamuditi, zamujati:
    perdere il treno zamuditi na vlak

    4. biti premagan, poražen:
    perdere la guerra zgubiti vojno, biti premagan v vojni
    perdere la partita biti premagan
    è una bella ragazza ma a confronto con la sorella ci perde to je lepotica, a sestra je še lepša

    5.
    a perdere trgov. za enkratno uporabo
    vuoto a perdere (steklenica) za enkratno uporabo

    6. pogubiti:
    perdere l'anima pogubiti dušo

    B) ➞ pērdersi v. rifl. (pres. mi pērdo)

    1.
    perdersi d'animo, di coraggio obupati, zgubiti pogum

    2. zgubiti, zgubljati se:
    il suono si perde in lontananza zvok se zgublja v daljavi
    perdersi in chiacchiere zaklepetati se, čenčati tjavendan
    perdersi in un problema naleteti na trd oreh, na nerešljiv problem
    perdersi dietro una ragazza nesrečno se zaljubiti
  • piškav (-a, -o) hohl, taub
    piškav oreh eine taube [Nuß] Nuss
  • píškav creux, véreux, piqué; mauvais

    piškav oreh noix ženski spol creuse
    piškavo sadje fruits moški spol množine véreux
    piškavo vreme mauvais temps
    piškavi zobje dents ženski spol množine mauvaises (ali creuses)
    to ni vredno piškavega oreha cela ne vaut pas un fétu
  • proposition1 [prɔpəzíšən] samostalnik
    predlog, ponudba; (predložen) načrt, namera
    ekonomija ponudba
    logika podmena, trditev
    pogovorno zadeva, problem; naloga
    pogovorno trgovina, kupčija
    matematika problem, teorem

    pogovorno paying proposition donosna kupčija
    slovnica principal proposition glavni stavek
    a tough proposition trd oreh, težek primer
    he is a tough proposition z njim ni dobro češnje zobati
  • rodere*

    A) v. tr. (pres. rodo)

    1. gristi, glodati:
    rodere il freno pren. potlačiti, brzdati nestrpnost, ogorčenje
    un osso duro da rodere pren. trd oreh, trda kost, težek primer

    2. glodati, razjedati, izpodjedati (tudi pren.):
    l'acqua rode le rocce voda izpodjeda skale

    3. šalj. (po)jesti

    B) ➞ rodersi v. rifl. (pres. mi rodo) gristi se, mučiti se:
    rodersi di rabbia gristi se od jeze

    C) ➞ rodersi v. rifl. (pres. ci rodiamo) pren. knjižno drug drugega trpinčiti, sovražiti
  • sejšelsk|i [é] (-a, -o) geografija Seychellen- (oreh die [Seychellennuß] Seychellennuss)
  • stréti (strèm) perf.

    1. schiacciare; spaccare, spezzare, schiantare:
    streti lešnike, orehe schiacciare nocciole, noci

    2. pren. spezzare, annientare:
    streti sovražnikov odpor spezzare la resistenza nemica

    3. pren. spezzare, annichilire, distruggere:
    bridkost, nesreča, obup strejo človeka l'amarezza, la disgrazia, la disperazione spezzano, distruggono l'uomo

    4. agr. scotolare (il lino)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. spravi se, sicer ti strem kosti vattene, se no ti spacco le ossa
    pren. streti okove spezzare le catene
    pren. streti trd oreh rompere un osso duro
    pren. streti komu srce spezzare il cuore a qcn.
    streti koga v prah annientare, polverizzare qcn.
  • teléčji de veau

    telečja glava (krača, ledvička, zarebrnica) tête ženski spol (jarret moški spol, rognon moški spol, côtelette ženski spol) de veau
    telečje meso viande ženski spol de veau, veau moški spol
    telečje prsi (noge, srce) poitrine ženski spol (pieds moški spol množine, cœur moški spol) de veau
    telečji oreh (priželjc, zavitek, zrezek) noix moški spol (ris moški spol, paupiette ženski spol, escalope ženski spol) de veau
    telečja pečenka rôti moški spol de veau, veau rôti
    telečja ledvična pečenka longe ženski spol de veau rôtie
    telečja koža peau ženski spol de veau
    telečje usnje (cuir moški spol de) veau moški spol
  • trd1 (-a, -o)

    1. kamen, kruh, klop, valuta, glava, vzgoja, sodba, trening, delo, življenje: hart; tehnika hart
    zelo trd knallhart
    trd kot kamen/jeklo steinhart, stahlhart, beinhart
    trd kruh ein hartes Brot
    trd oreh eine harte [Nuß] Nuss, ein harter Brocken
    trd zalogaj ein harter Bissen (tudi figurativno)
    trda droga harte Droge
    trda roka eine harte Hand
    trda šola eine harte Schule
    trdo nebo anatomija der harte Gaumen
    trdo srce ein hartes Herz
    Hart- (les das Hartholz, guma der Hartgummi, kamnina das Hartgestein, litina der [Hartguß] Hartguss, smola das Hartharz, spajka das Hartlot, valuta die Hartwährung, porcelan das Hartporzellan, sir der Hartkäse, sneg der Hartschnee, kuhanje die Hartkochung, lubje die Hartrinde); hart- (s trdo lupino hartschalig, kuhan [hartgekocht] hart gekocht, lotati hartlöten, zlotan hartgelötet)
    postati trd hart werden, sich verhärten
    narediti trdo verhärten

    2. meso, zrezek: zäh

    3. tilnik, sklep: steif; steif- (trdih nog steifbeinig)
    trdo hoditi wie auf Stelzen gehen

    4. tehnika ne tekoč: fest; Fest- (gorivo der Festbrennstoff)
    |
    pasti na trda tla figurativno aus allen Himmeln fallen
    | ➞ → trda koža/lepenka/pšenica, trdi disk, trdo kostno tkivo
  • tŕd hard; flinty, adamantine; solid; rigid, stiff; (odporen) resistant, resistent; (krut) hardhearted; (nepopustljiv) unyielding, inflexible, unbending

    tŕd boj fierce fight
    tŕdi časi hard times pl
    tŕdo delo hard work
    tŕde besede harsh words pl
    tŕda glava thick (ali stupid, dense) head
    tŕd les hardwood, firm wood
    tŕd (neusmiljen) kot kamen as hard as the nether millstone
    tŕd oreh (figurativno) a hard nut to crack
    tŕde poteze (v obrazu) stern features pl
    tŕd prepečenec, dvopek hard tack
    tŕdega srca hard of heart
    tŕd (hud) udarec a hard blow
    tŕda usoda hard lot, cruel fate
    tŕda voda hard water
    tŕdo življenje hard life
    biti tŕd od strahu to be scared stiff
    za denar je trda (figurativno) money is tight
    zanj je potrebna tŕd roka he needs a firm hand
    trda mi prede za denar (figurativno) I am short of money
    trda mu prede (figurativno) it will go hard with him
    postati tŕd to harden, to grow hard
  • tŕd dur, rude (tudi figurativno) , rigide, raide, inflexible , (trden) ferme, solide, résistant , (od mraza) engourdi, gourd , (strog) sévère, rigoureux , (brezčuten) insensible , (težaven) difficile, pénible, ardu

    trde besede de dures paroles
    trd boj dur combat, combat acharné
    trdi časi des temps durs (ali difficiles)
    trdo jajce œuf dur
    trda kazen peine ženski spol sévère, dure punition
    trda resnica vérité cruelle
    trda usoda sort cruel
    trda zima hiver rigoureux (ali dur, rude), rude hiver
    trdo življenje vie dure
    biti trde glave (figurativno) avoir la tête dure, être réfractaire
    biti malce trd être un peu ivre (ali familiarno éméché, pompette)
    biti trd na kaj avoir grande envie de quelque chose, être avide de quelque chose, familiarno être engoué de quelque chose
    trdo s kom ravnati traiter quelqu'un durement (ali avec dureté), se montrer dur avec quelqu'un
    to bo trd oreh zanj cela lui donnera du fil à retordre
    trd kakor kamen dur comme (la) pierre
    trd kakor železo dur comme le fer (ali l'airain)
  • tŕd (-a -o)

    A) adj.

    1. duro:
    trda postelja letto duro
    trda tla pavimento duro
    trda koža pelle dura
    trdi sir formaggio duro
    trda platnica copertina cartonata

    2. pren. (težaven) duro, penoso, faticoso, fondo:
    trdo življenje vita dura
    trda revščina miseria nera

    3. pren. (brezčuten) insensibile, freddo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    trda tema oscurità profonda, buio pesto
    delati do trde noči lavorare fino a notte inoltrata, fonda
    pren. trd oreh za nekoga osso duro per qcn.
    biti trd essere alticci
    trd, okoren jezik una lingua goffa, rozza
    biti trde glave avere la testa dura
    šport. igrati trdo igro praticare un gioco duro
    imeti trdo kožo avere la pelle dura
    potrebovati trdo roko aver bisogno di una mano dura, severa
    vladati s trdo roko governare con mano dura
    iti skozi trdo šolo življenja aver avuto vita dura
    biti trdega srca essere spietati, inflessibili
    pog. štedilnik na trdo gorivo stufa a combustibile solido
    trd od strahu irrigidito dallo spavento
    trda droga droga pesante
    trda gradacija forte gradazione
    metal. trdi svinec lega piombo-antimonio
    trda kovina metallo duro
    trda spajka (trdi lot) lega per brasatura
    anat. trda mrena dura madre
    kem. trda voda acqua dura
    med. trdi čankar ulcera dura
    anat. trdo nebo palato duro
    inform. trdi disk disco rigido
    bot. trdi les legno duro
    lingv. trdi znak carattere, segno duro
    agr. trdo žito grano duro

    B) tŕdi (-a -o) m, f, n
    trda mu prede fa una vita dura
    trda gre komu è al verde, a corto di denaro
    spati na trdem dormire sul duro
    v trdo kuhano jajce uovo sodo
    udariti z nečim trdim battere con un oggetto contundente