Franja

Zadetki iskanja

  • im-mītis (in-mītis) -e (in [priv.], mītis)

    1. trpek, nezrel, grenek: Plin., Gell. tolle cupidinem inmitis uvae H. (namiguje na basen o kislem grozdju).

    2. metaf. strog, oster, trd, nemil, neprijazen, krut, divji; o osebah: Sen. rh., Suet. Claudius naturā immitis L., i. tyrannus V.; oxymoron: inmitis Glycera H. (gr. γλυκύς); o živalih: Plin. imm. lupus O.; enalaga: imm. animus L., oculi O., mandata T., caedes L. nečloveško, mors Tib. bridka (ker je prezgodnja); tako tudi: imm. ara O. (človeških žrtev), nidi inmites V. ki so nevarna čebelam, ventus Tib., caelum Plin. iun.; z drugačno metaf.: immitia claustra O. trdi, inmitis insula T. divji.
  • imperativo

    A) agg.

    1. velelen, ukazovalen, zapovedovalen; zapoveden; jezik velelniški:
    modo imperativo velelni naklon
    norme imperative pravo zapovedne norme

    2. ekst. oster, strog:
    tono imperativo oster ton

    B) m

    1. jezik velelnik, imperativ

    2. filoz. imperativ; ukaz, zapoved:
    imperativo categorico kategorični imperativ
  • imperioso agg.

    1. ukazovalen; odločen, oster

    2. nepremagljiv, neogiben:
    bisogno imperioso neogibna potreba
  • incisif, ve [-zif, iv] adjectif, figuré rezek, oster

    (dent féminin) incisive (zob) sekalec
  • incisív -ă (-i, -e) adj.

    1. oster
    dinte incisiv (zob) sekalec

    2. klen
  • incisivo

    A) agg.

    1. oster

    2.
    dente incisivo anat. sekalec

    3. foto jasen

    4. klen, jedrnat, živ:
    stile incisivo klen slog

    B) m anat. sekalec
  • incisivo rezen, rezek, oster

    (diente) incisivo sekalec
  • inclement [inklémənt] pridevnik (inclemently prislov)
    oster (podnebje), mrzel, viharen; neprijazen, grob, neusmiljen
  • in-iūstus 3, adv.

    1. nepravičen, krivičen, protipraven, oster, strog: Val. Fl., civis Ci., vir Q., noverca V. trdosrčna, tam iniustus existimator rerum Ci., cum rex iniustus esse coepit Ci., iniustius homine Ter., accusatores iniustissimi Lact., facis iniuste, Laeli, si … Ci., multa iniuste fieri possunt Ci. lahko se zgodijo mnoge krivice, iniuste facta Ci. krivična dejanja, morbus non iniuste terret Cels. ne brez vzroka, iniustissime nihil officere alicui S., iniuste dicere in aliquem Pl., iniustissime aliquid colere S., iniuste iniungere laborem Q., ei ante iniusta poena luenda est, quam iusta repetenda Ci., rogatio iniustissima Ci., iusta … , iniusta causa Ci., iracundia Ci., amor O., i. bellum Ci., fenus L., iniustae vindiciae Ci., incommoda iniustissima Ci., iniustissimum ducere Arn.; subst. iniūstum -ī, n krivica, krivičnost: metu iniusti H., iniusta tueri Q., de iustis et iniustis tractare Q., multa iniusta fiunt Ter., aliquid facere iniustum Lact. krivico storiti; enalaga: iniustus dens O. zob zavisti, iniusta regna O. krivično pridobljeno.

    2. metaf.
    a) težeč, težek, hud, nadležen: onus Ci., fasces V., dolor Q.
    b) neprimeren, nepravšen (pravšnji), neenak: vires Stat.
  • intemperate [intémpərit] pridevnik (intemperately prislov)
    nezmeren, pretiran, razuzdan, vdan pijači; neukroten; oster (podnebje)
  • intense [inténs] pridevnik (intensely prislov)
    močan, silen, hud, oster (mraz), intenziven; napet; čustven

    intense longing silno hrepenenje
    intense light slepeča svetloba
    intense cold oster mraz
  • înţepătór -oáre (-óri, -oáre) adj.

    1. bodičast, oster

    2. rezen
  • irto agg.

    1. oster, sršat, nasršen

    2. pren. bodičast; poln, posut:
    cammino irto di pericoli pot, posuta z nevarnostmi
  • iute

    I. (iuţi) adj.

    1. hiter, nagel, uren

    2. vročekrven

    3. oster, pikanten

    II. adv. hitro, urno
  • jâk jáka jáka, dol. jâkī -ā -ō, komp. jȁčī -ā -ē
    1. močan: jak kao medvjed; -a armija, tvrđava; -a želja za znanjem
    2. bogat, trden: jak gazda
    3. močan, oster: jak dokaz, članak
    4. odporen: jak prema zimi
    5. hud, močan: jak duhan, duvan, vjetar, mraz
    6. krepek: -a promjena lingv. krepka sklanjatev
    7. trpežen: -o platno
    8. imati -e laktove; biti jak na peru imeti ostro pero; on je jak matematičar on je izvrsten matematik; jak tijelom, telom i duhom; jak na zubu klepetav, ujedljiv
  • keen2 [ki:n] pridevnik (keenly prislov)
    oster (rob, veter, vid, bolečina); piker, rezek, jedek, prediren (pogled); globok, močno občuten; slepeč (svetloba), močen, oster (konkurenca); prefinjen, izostren; bister, ostroumen
    pogovorno (on) goreč, vnet, željan česa, pohlepen po čem, poln zanimanja za, navdušen za
    ameriško, pogovorno prima, brezhiben

    to have a keen mind biti bistroumen
    as keen as mustard zelo navdušen, vnet
    I am not keen on it ni mi za to, ne da se mi tega
    trgovina keen prices konkurenčne cene
  • keen-edged [kí:nedžd] pridevnik
    oster (rezilo)
  • kempy [kémpi] pridevnik
    trd, oster
  • knallhart trd kot kamen; Krimi: brutalen; Gegner: oster, trd
  • kȑhak -hka -o, kȑhak kr̀hka kr̀hko, dol. kȑhkī -ā -ō
    1. krhek: -o staklo, zdravlje; -a ljepota
    2. ekspr. oster, hud: -e riječi, reči