Franja

pacīscor, pacīscī, pactus sum (incoh. glag. pangere, sor. s pāx)

I. intr. pogoditi (pogajati) se, dogovoriti (dogovarjati) se, roki si poda(ja)ti, pogodbo skleniti (sklepati), poravna(va)ti (se), izgladiti (izglajevati), uravna(va)ti: p. cum illo paululā pecuniā Pl., cum decumano Ci., ne tollat ea area … nisi pactus erit Ci. brez pogodbe; z zahtevnim stavkom: Iust., ut mea sit … paciscor O., per occulta colloquia paciscitur magnā mercede cum Celtiberorum principibus, ut copias inde abducant L., non est meum … votis pacisci, ne Cypriae Tyriaeque merces addant avaro divitias mari H., nunc paciscor, sit (sc. cena) expedita Plin. iun. —

II. trans.

1. izgovoriti si kaj, pogoditi se za kaj: pretium, provinciam O., rem Corn., pacem L., cum aliquo HS LX Auct. b. Alx., Ciliciam sibi pactus erat Ci., Italici … Adherbali suadent, uti seque et oppidum Iugurthae tradat, tantum ab eo vitam paciscatur S.; occ.: puellam L. zaročiti se z deklico.

2. zavez(ov)ati se, obljubiti (obljubljati); z inf.: pactus erat Sicilia decedere L., Leucippo fieri pactus uterque gener O.; occ. v zameno da(ja)ti ali vzeti (jemati), zamenj(ev)ati, nadomestiti (nadomeščati), žrtvovati: vitam pro laude V., letum pro laude V. — Od tod pt. pf. pactus 3 (s pass. pomenom ) dogovorjen, izgovorjen, obljubljen, sklenjen: pacta mercede H., Q., pactum esse diem Ci.; abs. abl. pacto po pogodbi, po dogovoru, „pogodivši se“: L.; occ. zaročen: Turnus, cui Lavinia pacta fuerat L., pacta coniunx V.; subst.
a) pacta -ae, f zaročenka, nevesta: Vell., abducere pactas V.
b) pactus -ī, m zaročenec, ženin: Stat.
c) gl. pactum, ī, n.

paeminōsus (pravilneje menda peminosus) 3 (prim. skr. pāmán- srab, garje) krhek, lomljiv, razpokan: area Varr.

palea -ae, f (iz *p_elei̯-a; prim. skr. palā́vas pleva, strok, sl. pleva, hr. pljȅva)

1. pléva: Varr., Ci., Col. idr.; nav. pl.: ad zephyrum paleae iactantur inanes V., palearum navis Ci. plevna ladja, ladja, naložena s plevami, ubi paleis vestita sunt frumenta Col.; sg. kolekt.: V., paleā porrectus in horna H., nequiquam pinguis paleā teret area culmos V., stramento paleam quaerere Plin.

2. metaf.
a) rudne pene, žlindra: palea aeris Plin.
b) petelinji podbradek, petelinji brádelj: Varr., Col.

parkíren (-rna -o) adj. di, da, per parcheggio:
parkirna ura parchimetro, tassametro; disco orario
avt. parkirne luči luci di posizione
parkirni prostor area di parcheggio, parcheggio, autoparcheggio
parkirno mesto posto macchina
parkirna hiša autosilo
parkirni listek scheda di parcheggio, ticket
parkirni avtomat parchimetro

pás (-ú) m

1. cintura, cintola, cinghia:
pas za hlače cintura, cinghia dei pantaloni
pren. zategovati pas tirare la cinghia

2. cintura, vita:
imeti vitek pas avere un vitino da vespa, avere una vita sottile, snella

3. (priprava) cintura:
pas za nogavice reggicalze
voj. pas z naboji cinturone
rešilni pas salvagente, cintura di salvataggio
trebušni pas panciera
avt. varnostni pas cintura di sicurezza
hist. čednostni pas cintura di castità
med. kilni pas cinto erniario
rel. molilni pas filatterio
redovniški pas cordiglio, cordone

4. (kar je podobno pasu) fascia, striscia

5. (ozko in dolgo področje) cintura, fascia, zona; banda:
fiz. frekvenčni pas banda di frequenza
obalni pas zona costiera
obmejni pas zona, fascia di confine
voj. obrambni, utrdbeni pas zona difensiva, fortificata
potresni pas zona sismica
vegetacijski pas fascia vegetativa
podnebni pas zona climatica
tropski pas zona torrida

6. avt. corsia:
vozni pas corsia di marcia (normale), corsia
odstavni pas corsia laterale, corsia di emergenza
prehitevalni pas corsia di sorpasso
pas za počasno vožnjo corsia di arrampicamento, corsia per veicoli lenti

7. voj. cinturone
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hrbtni pas (pri konjski vpregi) cinghia dorsale, dossiere
geogr. hladni pas zona fredda
šport. mojstrski pas cintura
alp. plezalni pas imbracatura da scalata
fiz. sevalni pas fascia di radiazioni
požarni pas fascia antincendio
zeleni pas area, cintura verde
urb. delitev na pasove zonatura, zonazione

paviō -īre -īvī -ītum (etim. besede nezanesljiva; morda je povezana z gr. παίω < *παƑίω bijem, tolčem) (z)biti, (s)tolči, potolči, (s)teptati, zatepsti (zateptati): area pavita Varr., arenam Lucr., terram Ci., Plin., pavimenta fistucis pavita Plin., pavitum solum Col.; subst. pt. pf. pavītum -ī, n = pavimentum: Paul. Nol.

penalty [pénəlti] samostalnik
kazen, globa, penale

šport penalty area kazenski prostor
šport penalty kick kazenski strel (nogomet)
the extreme penalty smrtna kazen
to pay (ali bear) the penalty of pokoriti se za kaj
under (ali on) penalty of pod kaznijo

plebiscíten (plebiscite)

plebiscítna komisija plebiscite commission
plebiscítno ozemlje plebiscite area

poménski (-a -o) adj. lingv. del significato; semantico:
pomenski obseg area semantica

prejáhati to ride across (ali over, through)

hitro so prejahali nevarno področje they quickly crossed (ali passed through) the danger area
prejáhati konja to override a horse
nomadi so prejahali puščavo the nomads crossed the desert

prizadét handicapped; affected; stricken; (vpleten) involved

prizadét od struck with
prizadéta oseba the person involved
prizadéto področje distressed area
prizadéti pl those concerned, those affected
težkó prizadéto mesto hard-hit town
imeti prizadétega otroka to have a handicapped child
duševno (telesno) prizadét mentally (physically) handicapped

ravnínski (-a -o) adj. di, della pianura; di, del piano, dei piani; pianeggiante:
ravninske reke fiumi di pianura
ravninski svet zona, area pianeggiante
mat. ravninski lik figura piana
ravninska geometrija planimetria
šport. ravninski dolgoprogaš passista

residential [rezidénšəl] prislov (residentially prislov)
stanovanjski; primeren, pripraven za zasebne hiše, zaseden z zasebnimi hišami

residential district stanovanjski okoliš
residential club klub, v katerem imajo člani stanovanje in oskrbo
residential quarter (area, district) stanovanjska četrt (z vilami itd.)
residential school šola z internatom
residential section stanovanjska mestna četrt

restrict [ristríkt] prehodni glagol
omejiti (izdatke itd.) (to na)
utesniti, zmanjšati; restringirati

restricted area zaprto področje
restricted share ekonomija vezana delnica
to restrict a road uvesti omejitev hitrosti na (neki) cesti
to restrict s.o. from s.th. komu kaj prepovedati
to be restricted within narrow limits biti tesno omejen

re-tegō -ere -tēxī -tēctum (re in tegere)

1. odkri(va)ti, razkri(va)ti, odpreti (odpirati), odstreti (odstirati): Pers., Iuv., Stat., Sil. idr., thecam nummariam retegere Ci., retectis super clunes vestibus Plin., sacra nullis retecta viris Pr. še nobenemu možu odprta (dostopna) = moškim zaprta (nedostopna), hunc lata retectum lancea consequitur V. nezavarovanega (s ščitom), nezaščitenega, ensem retegere Lucan. iz nožnice izdreti, ubi ea (sc. area) retecta Varr. brez strehe, retectis pedibus conquiescebat Suet. golonog, bos.

2. metaf.
a) (pesn.) postaviti (postavljati) na videz (na svetlo, na dan, pred oči), narediti (delati) koga vidnega (kaj vidno), (po)kazati, osvetliti (osvetljevati), v pass. tudi = prikazati (prikazovati) se: Sil., Amm. idr., Lucifer retegens diem O., Titan radiis orbem retexerit V., iam rebus luce retectis V., solum lato retegitur hiatu O.
b) odkri(va)ti, razkri(va)ti, razode(va)ti: Cl. idr., commenta O., caecum domūs scelus retegit V., retegere consilium H., occulta coniurationis numine O., Troiana fata O.

revír district; quarter; environs pl; preserve

lovski revír hunting grounds pl
policijski revír beat; (poštarjev, mlekarjev) round
pregledovati svoj (policijski) revír to be out on the beat
miličnik obhodi svoj revír the policeman patrols his beat
zaščiten revír conservancy area

sīgnō -āre -āvī -ātum (sīgnum)

1. zaznamováti, klas. redko: discrimen non facit neque signat linea alba Luc. ap. Non., signare oportet frontem calida forcipe Nov. ap. Prisc. (prim. signata frons Lact.), certe † eccum eccum locus signat ubi ea excidit (sc. cistella): apparet Pl., locus signatus Tib., hic modus: haec nostro signabitur area curru, haec erit admissa meta premenda rota O., moenia signare aratro O. določiti z znamenji, narejenimi s plugom, signare limite campum V. ali humum Pr. dotikati se tal, pede certo signat humum H. stopa po tleh; metaf.: et manibus Procne pectus signata cruentis V. omadeževana, cruor, qui fusus humo signaverat herbam O. je (bila) omadeževala, signataque sanguine pluma est O. okrvavljena, pulcher et octonis iterum natalibus actis signarat teneras dubia lanugine malas O. zaznamoval je (bil) nežna lica s prvim puhom = prvi puh mu je prekril nežna lica, a simili etiam mente vocis qui videbantur infiniti soni paucis notis inventis sunt omnes signati et expressi Ci. zaznamovani.

2. zaznamovati kaj s čim = kako znamenje (znak, figuro, podobo) v kaj vrézati (vrezováti, vrezávati), včŕtati (včrtováti, včrtávati), vpísati (vpisováti), vdólbsti, na kaj (na)čŕtati, načŕtati (načrtováti, načrtávati), (na)rísati, (na)slíkati, vrísati (vrisováti, vrisávati), (na)písati, napísati (napisováti), kaj upodobíti (upodábljati), (iz)oblikováti, izdélati (izdelováti), (iz)obráziti: cubitum longis litteris Pl., nomina saxo O., carmine saxum O., vota (sc. litteris) Plin. iun. zapisati, aere omnes honores alicuius Plin. iun., caeli regionem in cortice V., quantum illi nocuere greges durique venenum dentis et ad morsum signata in stirpe cicatrix V. od (kozjega) ugriza nastala brazgotina, titulo signatur imago O., vultūs imagine signare Mart., signatur cera figuris O. vosek se oblikuje v podobe, iz voska se izdelajo podobe, praeceptum numeris signavit Col., antiqui „signare“ pro „scribere“ dicebant Fest.; occ. vtísniti (vtískati, vtiskováti, vtiskávati): summa vestigia pulvere signare V. lahne stopinje vtiskovati v pesek.

3. occ.
a) (za)pečátiti (nav. obsigno): Amm. idr., accepi a te signatum libellum Ci. ep., locellum tibi signatum remisi C. fr. ap. Char., falsae litterae, signo adulterino … signatae L., epistula … sicut erat signata N., signata volumina H., signatae tabellae Tib., signare tabellas O., signare tabulas Mart., signare testamentum Plin. iun., terra nisi signata venumdabatur Plin., nunc signat meus anulus lagonam Mart.; abs.: consensu signantium Q., mea gemma signat Mart.; od tod pesn. α) s pečatom potrdíti (potrjeváti, potŕjati), določiti (dolóčati, določeváti), ustanovíti (ustanávljati), uvêsti (uvájati): iura Suevis Cl., signanda (sc. sunt) iura Pr., signata iura Lucan. β) končáti (končeváti, končávati), skleníti (sklépati): qui prima novo signat quinquennia lustro Mart.
b) kako kovino, denar, novec (s kovnim pečatnikom) zaznamováti, v kako kovino, denar, novec (v)kováti, vtísniti (vtískati, vtiskováti, vtiskávati) kako podobo (znak, žig, pečat): argentum signatum Ci., Cu., Plin., Q., Isid. idr., Servius rex ovium boumque effigie primum aes signavit Plin., Servius rex primus signavit aes … signatum est notā pecudum, unde et pecunia appellata Plin., qui primus ex auro denarium signavit Plin., est autem (sc. denarius) signatus Victoriā Plin., cur navalis in aere altera signata est, altera forma biceps? O.; prolept.: signare pecuniam L., summa pecuniae signatae Cu.; od tod pesn. pren. vtísniti (vtískati, vtiskováti, vtiskávati): quae (sc. filia) patriā signatur imagine vultūs Mart. ki je v obrazu „kovana“ po očetovi podobi = ki ima v obraz vtisnjeno očetovo podobo (očetove poteze) = ki je podobna očetu, signatum memori pectore nomen habe O. imej vtisnjeno, animo signa, quodcumque in corpore mendum est O. vtisni si v glavo.

4. metaf.
a) odlikováti, (o)krasíti, (o)dičíti: viden ut geminae stant vertice cristae et pater ipse suo superum (sc. eum) iam signat honore? V., caelum signare coronā Cl.
b) zaznamováti, odbráti (odbírati), izbráti (izbírati) kaj kot izvrstno, kvalitetno ipd.: et turbata brevi questus crystallina vitro murrina (po nekaterih izdajah myrrhina sc. vasa) signavit seposuitque decem Mart.
c) zaznamováti, označiti (označeváti), oznam(en)ováti, poznaméniti (poznamenováti), naznáčiti (naznačeváti), nakázati (nakazováti), naznaníti (naznánjati), (po)kázati, ustno ali pis(me)no izráziti (izrážati) (nav. significare): ossaque nomen (sc. Caieta) … signat V. in ime naznanja kraj, kjer so pokopane tvoje kosti, fama signata loco est O., signavitque (sc. telum) viam flammis V., rem carmine signo V. naznanim to (dejanje) z napisom, signare nomine terras Lucan. poimenovati, nomine tempora verna suo signare Mart., genus hominum signasse contentus T., signare aliquid verbis Q., oratores eādem appellatione signaverunt Q., si … vis signare (sc. me) responsum Sen. ph. da odločno odgovorim, sacra cano signatque tempora fastis O., coloniarum mentione signata Plin., equos velut publicos signatis, quod dicitur, calceis agitant Amm. s čevlji, potrjenimi … s poštnim listom = kakor z izredno pošto; z odvisnim vprašanjem: quali adiutore legatoque fratre meo usus sit, amplissimorum honorum … signat memoria Vell.; occ. poprej naznaníti (naznánjati): signat prodigiis casus natura futuros Cl.
d) opazíti (opáziti, opážati), zapazíti (zapáziti, zapážati), zazná(va)ti: Turnus ut infractos adverso Marte Latinos defecisse videt, sua nunc promissa reposci, se signari oculis V., simul ultima signant V. vzamejo smer (cilj) na oko = imajo smer (cilj) pred očmi, ora sono discordia signant V. zaznavajo našo govorico, ki je drugačna od njihove. — Od tod

1. adv. pt. pr. sīgnanter pomenljivo, odločno, razločno, jasno: indicare Aus., dicere Hier.; komp. sīgnantius: Aug.

2. adj. pt. pf. sīgnātus 3, adv. -ē
a) značilen, tipičen, znaten, razločen, viden: quid expressius aut signatius in hanc causam? Tert.; adv.: Aug., Porph., signate loqui Gell., Macr., Amm.; komp. sīgnātius: Amm.
b) dobro (s)hranjen, zaklenjen, zavarovan, ne(p)okvarjen: signata sacra esse desierunt Varr. ap. Non., nec te signata iuvabunt limina Pr., Chrysidem negat signatam reddere Luc. ap. Non. neoskrunjene, assume de viduis fide pulchram, aetate signatam Tert.

solidō -āre -āvī -ātum (solidus)

1. (z)gostíti (zgóščati, zgoščeváti), utrdíti (utŕjati, utrjeváti), (s)trdíti (stŕjati, strjeváti) (o)krepíti (okrépljati, okrepljeváti), podkrepíti (podkrépljati, podkrepljeváti), (u)čvrstíti (učvŕščati, učvrščeváti): Cels., Amm. idr., area cretā solidanda tenaci V., locus fistucationibus solidetur Vitr., purgamenta ex spuma solidantur Sen. ph., hoc (sc. stanno) fistulae solidantur Plin., aedificia saxo T., solidati muri propugnacula addita, auctae turres T., arenae aggestu ad terrae speciem via solidata Aur.; pesn.: facies solidata veneno (sc. proti trohnobi) Lucan.

2. metaf.
a) strníti, stŕniti (stŕnjati, strnjeváti), (za)celiti, utrdíti (utŕjati, utrjeváti): nervos abscissos, incisos Plin., ossa fracta Plin., fracta Plin. iun.
b) dopolníti, dopólniti (dopolnjeváti), izpopolníti, izpopólniti (izpopolnjeváti), popolníti, popólniti (popolnjeváti), popráviti (poprávljati): rationes Asc.

3. pren. utrditi (utŕjati, utrjeváti), (o)krepíti (okrépljati, okrepljeváti), (u)čvrstíti (učvŕščati, učvrščeváti): Cypr. idr., rem Romanam Aur., illud constitutione Cod. Th. ustanoviti (ustanavljati); tudi zvezati, povezati: viro uxorem … coniugio solidare Lact.

staging [stéidžiŋ] samostalnik
gledališče postavitev na oder, uprizoritev, inscenacija, mizanscena; gradbeni oder
zgodovina vožnja (potovanje) s poštno kočijo

staging area vojska zemljišče (področje) za operacije s padalskimi enotami
staging post aeronavtika vmesna pristajalna postaja (na letalski progi)

stakníti¹ (-em) | stíkati (-am)

A) perf., imperf. congiungere, collegare, connettere, unire:
stikati glave sussurrarsi, parlarsi confidenzialmente

B) stakníti se (-em se) | stíkati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. congiungersi, connettersi, unirsi; combaciare; susseguirsi; incontrarsi; venire a contatto:
na tem prostoru se stikajo različne kulture in quest' area si incontrano, vengono a contatto culture diverse

2. rimare:
besede se stikajo le parole rimano