Franja

Rutīlius 3 (rutilus) Rutílij(ev), ime rimskega rodu. Najbolj znani predstavniki so:

1. P. Rutilius Publij Rutilij, ljudski tribun l. 169 in nasprotnik cenzorja Tiberija Grakha, ki ga je prestavil med erarijce: L.

2. P. Rutilius Rufus Publij Rutilij Ruf, Panajtijev učenec, Lelijev (Lajlijev) in Scipionov prijatelj, vojaški tribun pred Numancijo, l. 109 legat v bojih proti Jugurti, govornik in zgodovinopisec: Ci., S., T., Suet., Val. Max.

3. P. Rutilius Lupus, Publij Rutilij Lup(us) (Volk), ljudski tribun l. 56, je po Pompejevem ukazu l. 48 upravljal Ahajo: C., Ci. ep.

4. P. Rutilius Lupus Publij Rutilij Lup(us), rimski retor za časa Avgusta in Tiberija, avtor spisa De figuris sententiarum: Q. — Od tod adj. Rutiliānus 3 Rutílijev, rutílijski, rutilijánski: narratio Ci. (zgodovinopisca Publija Rutilija Rufa).

sacer -era -erum (prim. osk. σακορο = lat. sacrum ali sacra, sakrib (abl.), sakrím = lat. hostiam, sakruvit = lat. sacrat, sakrvist = lat. sacrabit, sakarater = lat. sacratur, sakraítir = lat. sacretur, sakrannus = lat. sacrandas, sakrahíter = lat. sanciatur, sacrificetur, sakasias = lat. sacrariae, sakaraklúm = lat. sacellum, templum, umbr. sakra = lat. sacras, sakre = lat. sacrum, pelignijsko sacaracirix = lat. sacratrix, sacerdos; sem spadajo tudi lat. izpeljanke iz debla *sanko-: Sancus, Sanquālis, sancīre, sanctus)

1. kakemu božanstvu ali bogovom posvečen, svet; abs.: quidquid destinatum est dis, sacrum vocatur MACR., ara PL., aedes sacra O., aedes sacrae CI. EP., aedificia ... sacra, profana CI., locus sacer et profanus CI., neque ulli loco parcerent, sive sacer sive profanus, sive privatus esset sive publicus H., sacrum Mavortis arvum O., lucus late sacer V., sacrum Ilion H. (prim. gr. Τροίης ἱερὸν πτολίεϑρον HOM.), Tarentum (namreč Neptunu) H., sacrae arces H. (o svetišču boginje Viktorije na Kapitolu), sacer paries (sc. templi) H., tura liquescere limine sacro H., sacrum tus H., ignibus sacris imponit libamina V., sacer fluvius, fons V. ali sacri amnes, fontes O. ali ad aquae bene caput sacrae H. (sc. rečnemu bogu oz. nimfam, bivajočim v studencih), sacri montes SIL. (o Alpah, pred katerimi so ljudje zaradi njihove neprehodnosti imeli sveto spoštovanje), sacra vitis (sc. Bakhu) ENN. FR., H., laurus V., H. ali vates H., TIB. (sc. Apolonu), sacer (sc. diis) interpresque deorum ... Orpheus H., sustulit os sacrum caelo V., voces sacrae H. bajalne (čarovne) besede, čarodejni izreki, zagovori, uroki, effigies sacrae divom P., villae signis et tabulis refertae partim publicis, partim etiam sacris CI., sacra laurus H., hircus V., ales (sc. zaradi avgurijev) V., sanguis (sc. hostiae) CAT., pisces PLIN. (menda morska božanstva), sacra arma L., aurum ... sacruum omne iudicatum L., pecunia sacra (naspr. privata) Q., foedus CU., ius sacrum (naspr. publicum, privatum) Q., iura sacerrima lecti O., sacrum silentium H. pobožno molčanje, pobožen molk, sveta tišina, miscebis sacra profanis H., sacra profanaque omnia polluere S., tempus sacrum H., luces sacrae H. prazniki, dies sacra SUET., sacris diebus COL., sacrae semina mentis O. božjega, sacer chorus O., vulgus sacrum CL. zbor (zborovanje) bogov, litterae sacrae ECCL. sveto pismo, biblija; pesn. o božanstvih samih: sacra Cybele, Vesta PR.; kot medic. (anatomski) t. t. ŏs sacrum CAEL. (= gr. ἱερὸν ὀστέον) sveta kost, križnica; v zvezi s kakim subst. kot krajevni nom. propr.: Sacer mons L. Sveta gora ob desnem bregu Aniene, 4,5 km severovzhodno od Rima; tja so se plebejci dvakrat izselili (l. 494 in 449), Sacra via CI., le pesn. via sacra H. Sveta cesta v Rimu, pesn. (sinekdoha) tudi sacer clivus H., MART. pravzaprav Sveti klanec (ki je le del Svete ceste); ta cesta je vodila preko Velije in južne strani Foruma na Kapitol(ij). Po njej so šli slovesni verski, pa tudi zmagoslavni sprevodi iz mesta k svetišču Kapitol(ij)skega Jupitra, Sacrum promunturium ali promunturium Sacrum PLIN. Sveti rt, Sveto predgorje v Luzitaniji, Mare sacrum CAEL. ali sacer Oceanus SEN. RH. Sveto = Veliko svetovno morje. Klas. se veže sacer z gen., pesn. in neklas. tudi z dat.: sacra urna Veneris PL., illa insula eorum deorum sacra putatur CI., anseres sacri Iunonis L., Batti veteris sacrum sepulcrum CAT., feram nomine axin … sacrorum Liberi patris PLIN., partem decumam Apollini sacram esse L., sacer cervus Nymphis, sacra Iovi quercus O., Fauno sacer oleaster V., Cereri sacer Polyphoetes V. Cererin svečenik, sacrum Soli id animal T., Diti sacra cupressus PLIN.; metaf.: pugionem velut magno operi sacrum T. posvečeno = namenjeno; occ. svet = častitljiv, veličasten, mogočen, vzvišen, visok, velik: (v besedni igri) et hi postulant, ut sacrosancti (za velesvete, nedotakljive) habeantur, quibus ipsi dii neque sacri (veliki) neque sancti (sveti) sunt? L., sacros qui laedat amantes PR., o sacer et magnus vatum labor LUCAN., heu sacri vatum errores SIL., Maro MART., lingua (sc. Ciceronis) MART., memoria patris Q., sacerrima eloquentia SEN. RH.; poseb. glede cesarja: (sc. Tiberius) alium dicentem sacras eius occupationes ... verba mutare et ... pro sacris laboriosas dicere coëgit SUET., sacrā Caesaris aure, sacri lateris custos MART.; od tod v poznejši dobi = cesarski, Njegovo Veličanstvo zadevajoč, Njegovega Veličanstva (gen.): auditio, constitutiones ICTI., apud aures sacras mentitus est AMM.

2.
a) (kot relig. t. t.) kakemu podzemeljskemu božanstvu posvečen ali mu pripadel (kot žrtev), od tod preklet; abs.: patronus, si clienti fraudem fecerit, sacer esto TAB. XII AP. SERV., eum, qui eorum cuiquam nocuerit, sacrum sanciri L., uter aedilis fueritve vestrum praetor, is intestabilis et sacer esto H.; z dat.: sanciendo, ut, qui tribunis plebis, aedilibus, iudicibus decemviris nocuisset, eius caput Iovi (sc. Stygio) sacrum esset PLEBISCITUM VETUS AP. L., hominum, quos leges sacros esse certis dis iubent MACR.
b) metaf. sploh preklet, preklican, oduren, mrzek, ostuden, osovražen, nesrečen, zaklet = hudonosen, zlo prinašajoč: STAT. idr., ego sum sacer, scelestus PL., unus istic servus est sacerrimus PL., o sacrum scurram et malum AFR. AP. NON., sacer nepotibus cruor Remi H. = prekletstvo vnukom, auri sacra fames V., (sc. aurum) sacrum fame PLIN., venenum (sc. Medeae) VAL. FL., libellus CAT., hircus alarum CAT., sacrae res ludicrae COD. I. prekleto (preklicano) igranje, sacra passio CAEL. pádavica, božjast, epilepsíja = božja oblast, sacer ignis, gl. pod ignis. – Od tod subst. sacrum -ī, n nekaj posvečenega, svetega

1. posvečena stvar, sveta stvar (podoba, priprava, posoda, orodje), svetinja, svetišče, svetiščni zaklad, svetiščno premoženje (imetje, blago): sacrum sacrove commendatum qui cleperit rapsitque, parricida esto LEX AP. CI., sacra ex aedibus suis eripuisse CI., sacra omnia proferre AUCT. B. ALX., tu, genitor, cape sacra manu V., cumque suis penetralia sacris O. s podobami bogov, s penati, (sc. incedebat) velut qui Iunonis sacra ferret H. Junonino posodje in orodje, apud Cloacinae sacrum PL., ignoscite, sacra O. svetišča, nihil ex sacro attingere CI. svetiščnega premoženja, sacra canunt V. svete = daritvene pesmi; pesn. metaf. sacra = svete (Muzam posvečene) pesnitve (pesmi), sveto pesništvo: sacra caelestia O., vatum PERS., Maronis MART.; occ. dar, daritev, žrtev, žrtvina darina: sacra in mensa penatium deorum ponere NAEV. FR., sacrum accendere PH., sacrum id Vulcano cremare L.

2. daritev, darovanje, žrtvovanje, sveto opravilo, svet obred, od tod (večinoma v pl.) božja služba, bogoslužje, praznovanje, praznik: SIL., STAT. idr., inter officium turbamque sacri O., Graeco sacro CI. po grškem obredu, mos sacrorum V., rex sacrorum CI. daritveni svečenik, morientibus operire oculos ... sacrum est PLIN., fabacia in sacro est PLIN., novemdiale sacrum edictum L., Romanis quoque ab eodem prodigio novemdiale sacrum susceptum est L., sacrum facere Herculi L., Iunoni (Iovi O.) sacrum facere PR. ali perpetrare sacrum L. ali solemne sacrum conficere FL. ali sacra Iovi Stygio perficere V. opraviti (opravljati) daritev, darovati, instaurabat sacrum dis loci T., sacra facere Herculi L. žrtvovati, sacris operari L., plurima sacra obire L., sacra solemnia obeunto LEX AP. CI. svete daritve, custos Herculei sacri V. žrtvovanja Herkulu = Herkulovega bogoslužja, Cereris arcanae sacrum H. tajno, skrivno Cererino bogoslužje (= misteriji), sollemne Apollinis sacrum SUET. bogoslužje; pl. v pomenu bogoslužje: sacrorum religio CI., sacra Cereris CI., sacra Eleusinia SUET., sacra Orphica CI., ea sacra, quae maiores nostri ab exteris nationibus adscita atque arcessita coluerunt CI., Romana sacra suscipere L., arcana sacra H., sacra procuranda sacerdotibus tradere N. opravljanje bogoslužja. Prim. sacra publica L. državno bogoslužje, državno verstvo, naspr. sacra privata CI. zasebno bogoslužje, in to gentilicia sacra L. rodovno bogoslužje, ki so ga opravljali posamezni rimski rodovi (gentes), in sacrum familiare MACR. družinska (rodbinska) daritev, ki jo je opravljala posamezna družina (rodbina, familia): an gentilicia sacra ne in bello quidem intermitti, publica sacra in pace deseri placet L. To precej potratno in celo od države nadzirano zasebno bogoslužje so Rimljani opravljali kar najskrbneje: vsakokratni dedič premoženja in posinovljenec sta morala prevzeti tudi ta sacra; sacra iugalia ali socialia O. ali sacra nuptialia Q. poročna slovesnost, poročno slavje. Preg.: inter sacrum (med žrtvijo, med darovanjem) saxumque (in kremenom, s katerim je fecial ubil darilno živinče) sto PL. = na grlu imam nastavljen nož, sem med kladivom in nakovalom. tj. sem v veliki stiski (nevarnosti), tako tudi: inter sacrum et saxum positus cruciabar AP., heredites sine sacris PL. dediščina brez potratnega rodovnega bogoslužja = velik dobiček brez stroškov.

3. metaf. sacra tajnosti, skrivnosti, tajna (skrita) opravila, misteriji: quibus sacris ista sica initiata sit, nescio CI., sacra tori O., litterarum sacra colere Q., sacra studiorum profanare T.

Opomba: Predklas. soobl. sācris, m: sacres porci PL., VARR.; acc. sg. sacrem porcum navaja: FEST.

Sagra -ae, m in f (ἡ Σάγρα, ὁ Σάγρας) Ságra (zdaj Sagriano ali Turbolo), obalna reka v Brutiju, znana po bitki, v kateri je (okrog l. 580) 10.000 Lokrijcev porazilo 120.000 Krotoncev: CI., PLIN.

Salamīs -īnis, acc. -īnem in -īna, f (Σαλαμίς) Salamína

1. otok in mesto v Saronskem zalivu nasproti Elevzine in Atike, domovina in prestolnica Ajakidov Telamona, Ajaka in Tevkra; tu je združeno grško ladjevje pod vodstvom Temistokla l. 480 premagalo Perzijce: CI., N., V., H., HYG., VAL. MAX., PLIN.; meton. = bitka pri Salamini: LUCAN., FL. – Lat. soobl. Salamīna -ae, f: VAL. MAX., IUST., HIER.; pozna gr. soobl. Salamīn -īnis, f (Σαλαμίν -ῖνος) Salamín(a): HYG. – Od tod adj.
a) Salamīniacus 3 (Σαλαμινιακός) salamín(ij)ski: LUCAN., SIL.
b) Salamīnius 3 (Σαλαμίνιος) salamín(ij)ski: IUST., FRONT., tropaeum CI., victoria N. pri Salamini, Teucer H. iz Salamine, Salaminec; subst. Salamīniī -ōrum, m Salamín(ij)ci, preb. Salamine: CI., PLIN.

2. mesto na Cipru, ki ga je baje ustanovil Tevkros: CI. EP., O., H., VELL., MEL. Od tod adj. Salamīnius 3 salamín(ij)ski: Iuppiter T. v Salamini čaščen, insulae PLIN. nasproti Salamine ležeči; subst. Salamīniī -ōrum, m Salamín(ij)ci: CI. EP.

Sallustius (Sālustius) 3 Salústij(ev), ime rimskega plebejskega rodu, od katerega so poseb. znani

1. C. Sallustius Crispus Gaj Salustij Krisp, rojen l. 86 v Amiternu na Sabinskem, v mladih dneh razvpit potratnež in razkošnež, kot tribunus plebis l. 52 Ciceronov nasprotnik v Milonovi pravdi, privrženec Julija Cezarja. Ta mu je l. 49 vrnil senatorsko čast, potem ko ga je bil cenzor Apij Klavdij Pulher l. 50 izključil iz senata, menda zaradi njegovega nemoralnega življenja, dejansko pa iz političnih vzrokov. Leta 47 je bil propretor v Afriki, pozneje prokonzul v Numidiji, kjer je tako obogatel, da je po vrnitvi v Rim s pridobljenim bogastvom dal na vrtnem griču (collis hortorum) pri Solnih vratih (porta Salaria) zasaditi krasne vrtove, po njem imenovane horti Sallustiani, in zgraditi forum Sallustianum. Ko so ga Numidijci obtožili izsiljevanja, se je obsodbe rešil s Cezarjevo pomočjo. Po Cezarjevi smrti se je posvetil zgolj zgodovinopisju in izdal dela Bellum Catilinae, Bellum Iugurthinum in Historiae; zadnje delo, ki obsega pet knjig, se je ohranilo le v odlomkih. Umrl je l. 35: AUCT. B. AFR., Q., T., MART., GELL. Od tod adj. Sallustiānus (Sālustiānus) 3 Salústijev, Salustija (objektni gen.), salustijánski: horti PLIN., T., sententia SEN. RH., brevitas Q., lectio GELL. Salustija (= Salustijevih spisov); subst. Sallustiānus -ī, m salústijevec, salustijánec, posnemovalec Salústija: SEN. PH.; od tod adv. Sallustiānē po salústijevsko (salustijánsko), po Salústijevo = po navadi salústijevcev (salustijáncev): PRISC.

2. Sallustius Crispus Salustij Krisp, pranečak prejšnjega in posinovljenec, v mladosti zloglasen zapravljivec in pohotnež, pozneje izvrsten trgovec, zelo darežljiv in ljubitelj lepega; vir njegovega bogastva so bili donosni rudniki in lepa posestva. Imel je velik vpliv pri cesarjih Avgustu in Tiberiju, umrl pa je l. 20. po Kr.: H., SEN. PH., T. Od tod adj. Sallustiānus (Sālustiānus) 3 Salústijev: aes Sallustianum PLIN. pridobivan(a) v Salustijevih rudnikih.

3. Cn. Sallustius Gnej Salustij, prijatelj Cicerona, s katerim je šel skupaj v pregnanstvo: CI. EP.

saltātor -ōris, m (saltāre) plesalec, pantomimik (pantomimec) (nav. z zaničlj. stranskim pomenom, ker so Rimljani plesanje v zabavo šteli za nedostojno): CI., Q., PLIN., SUET., saltatorem appellat L. Murenam Cato. Maledictum est ... CI., si Actaeon occupasset et ipse prius suos canes comedisset, non nugas saltatoribus in theatro fieret VARR., ante cuius triclinium modo saltatricem vel saltatorem te vidisse meministi? MACR., ad praefecturam praetorii saltatorem, qui histrionicam Romae fecerat, [ad]scivit LAMP.

Salvius 3 Sálvij(ev), ime rim. rodu. Poseb. znan je M. Salvius Otho Mark Salvij Oto(n), rojen l. 23 po Kr., Neronov vrstnik, ki je dal umoriti cesarja Galbo in je sam zasedel cesarski prestol, vendar le za kratek čas; po bitki pri Bedrijaku je 16. aprila l. 69 po Kr. naredil samomor: SUET.

sanguis -inis, m

1. (kot pogoj fizičnega obstoja, življenja in živosti v telesu tekoča) kri (cruor je gosta kri zunaj telesa): PL., TER., CA. AP. GELL., VARR. idr., ubi sanguis se in artus extremos suffuderit, levi ictu cruorem eliciunt T., sanguis per venas in omne corpus diffunditur CI., ater sanguis L., V., LUCR. gosta potemnela kri, humanus L. idr., tauri CI. ali taurinus CAT., PLIN., sanguinis missio CELS. puščanje krvi, gladius sanguine oblitus S., sanguine subito ictus EUTR. zadet od kapi, kapiran, sanguinem detrahere COL. ali extrahere PLIN. ali emittere venis PLIN. ali demittere GELL. ali mittere alicui CELS., PETR. kri (s)pustiti ((s)puščati) komu; šalj.: sanguinem mittere provinciae CI.; sanguinem fundere izli(va)ti: CI. (prim. plus sanguinis ex multa carne fundebatur L., fuso per venas sanguine T.) ali da(ja)ti od sebe kri: CELS., pa tudi kri preli(va)ti: CU. = sanguinem effundere, profundere CI. ali haurire L., sanguinem alicuius haurire CI., hauriendus aut dandus est sanguis L. morate ali preliti sovražnikovo kri ali darovati svojo, sanguinem sitire IUST., LACT. biti željan (že(l)jen) krvi, sanguinem alicuius sitire CI. biti žejen krvi; v pl.: sanguines VULG., CASS.

2. metaf.
a) življenjska čvrstost, moč, volja, živost, živahnost, vitalnost, energičnost, energija, svežina, svežost, jedrovitost, krepkost, jedro, moč, jakost: amisimus sucum et sanguinem CI. EP., rei publicae sanguine saginari CI. izmózgati (izmozgávati), ad rem publicam suimet sanguinis mercede circumveniendum S., melior sanguis vires dabat V., quibus integer aevi sanguis V., saxum ingens toto sanguine nixus sustinet STAT.; o govoru in govorniku: Q., GELL. idr., verum sanguinem deperdebat CI., orationis subtilitas etsi non plurimi sanguinis est CI.
b) kri = imetje, premoženje, denar: de sanguine aerarii detrahere CI., sanguinem miserit, quidquid potuerit, detraxerit CI.

3. meton.
a) prelivanje krvi, krvo(pre)litje, ubijanje, uboj, umor, moritev, morija, morjenje, pobijanje: sanguis cotidianus CI., usque ad sanguinem incitari solet odium CI., odio civilis sanguinis CI., fraterni sanguinis insons O., sanguinem facere O. klanje, plus ibi sanguinis ac caedis factum L.
b) kri = krvno sorodstvo, rod, rodovina, rodbina, družina, pleme po krvi: PL., Q., STAT., SEN. TR., magnam possidet religionem paternus maternusque sanguis CI., ne sanguis societur (sc. z medsebojnimi možitvami in ženitvami) L., sanguinem contaminare L., iunctus sanguine O. ali sanguine coniuncti CI. sorodnik(i) po krvi, Nympharum sanguinis una V. ena iz rodu nimf, alto a sanguine Teucri V., progeniem Troiano a sanguine duci audierat V., sanguinis ordo O. rodovnik, rodosledje, contingere aliquem sanguine L., SEN. PH. ali attingere aliquem sanguine PLIN. IUN. biti s kom v sorod(stv)u (po krvi), sanguis propinquus T. bližnje sorodstvo (po krvi).
c) sinekdoha (konkr.) potomec (potomci), otrok (sin ali hči) (otroci), vnuk(i): Alexandri sanguis ac stirps CU., proice tela, sanguis meus V., est sanguis tuus TIB., proque meo veni supplex tibi ... sanguine proque tuo O. za otroka, in suum sanguinem saevire L., rex, deorum sanguis, non ego pauperum parentum sanguis STAT., ne secus quam suum sanguinem foveret T.

4. pesn. metaf.
a) sok: Baccheus STAT. (o vinu), vinum poturus memento te bibere sanguinem terrae PLIN.
b) škrlat, škrlatna barva, bagrec: VAL. FL.

Opomba: Prvotna, a star. obl. sanguen -inis, m: ENN. AP. CI., ENN. AP. NON., ENN. AP. LACT., CA. AP. GELL., ACC. FR., VARR. AP. NON., LUCR., PETR., ARN.; gen. sg. sanguis: CAEL., PAUL. NOL.; nom. sg. merijo pesniki včasih sanguīs, npr. O. (Metamorphoses 12, 127).

Santra -ae, m Sántra, sloveč slovničar okrog l. 50: Q., SUET., MART., P. F.

sapiō -ere -iī (indoev. kor. *sāp-, *săp okus imeti, dišati, opaziti, zazna(va)ti; prim. osk. sipus = sciens, stvnem. int-sebjan opaziti (opažati) (z okusom), intseffen uvide(va)ti, lat. sapiēns, sapor)

1. (o rečeh, ki se jedo ali pijejo)
a) okus imeti, poseb. dober okus imeti, biti okusen: pectore tantum et cervice sapit (anas) MART., hic scarus visceribus bonus est, cetera vile sapit MART. je slabega okusa, oleum male sapiet CA., optime sapere AP., iucundissime sapere COL., scio occisam sapere plus multo suem PL., nil rhombus, nil damma sapit IUV.; z acc. (po čem): mella herbam sapiunt PLIN., quis saperet ipsum mare SEN. PH., quaesivit, quidnam saperet simius PH., caro ursina ipsum aprum sapiebat PETR., anas plebeium sapit PETR. ima slab okus.
b) (z acc.) dišati (po čem): crocum CI., PLIN. (o mazilu), istic servus quid sapit? hircum ab alis PL.; pren.: cum sapimus patruos PERS. smo stricem podobni = smo taki karalci kakor strici.

2. (o uživajočih) okus imeti = okus (ob)čutiti, okušati (v besedni igri s pomenom pod 3.): nec sequitur, ut, cui cor sapiat, ei non sapiat palatus CI.

3. metaf. biti moder, biti razumen, biti pameten, biti preudaren, biti sprevideven (sprevidevajoč), biti premišljen, biti trezen: O., C., LUCR., LACT. idr., qui ipse sibi sapiens prodesse non quit, nequiquam sapit ENN. FR., foris (= aliis) sapere TER., sapere pleno pectore PL., sapienter sapit PL. zelo zvit (prekanjen) je, haud stulte sapis TER. nisi neumen, nimaš slame v glavi, sapere eum plus quam ceteros arbitrantur CI., cui cor sapiat CI. (gl. zgoraj pod 2.), sapere est abiectis utile nugis H., quamvis et voce paternā fingeris ad rectum et per te sapis H.; z ad: ad suam rem sapit PL., ad omnia sapimus TER.; occ. (z acc.) ume(va)ti, razume(va)ti, znati, vedeti, doje(ma)ti: nullam rem sapis PL., recte ego meam rem sapio PL., qui semitam non sapiunt ENN. AP. CI. ne poznati, recta sapere CI. EP. pametno misliti, quantum ego sapio PLIN. IUN., si quid sapis PR., nihil sapere CI. biti bedak (neumnež, tepec); naspr.: quoi pectus sapit PL. mož umne glave in dobrega srca, nil parvum sapere H. ne razumeti (ne imeti prav nič posluha) za malenkostne reči. – Od tod adj. pt. pr. sapiēns -entis, adv. sapienter

1. moder, razumen, pameten, uvideven, preudaren, sprevideven, previden, trezen, razboren, razborit, premišljen, inteligenten (naspr. brūtus, demens, stultus): PL., COL., Q. idr., rex aequus ac sapiens CI., vir bonus et sapiens H., puella O., servus non paulo sapientior H., quis sapientior ad coniecturam rerum futurarum? CI., sapientissimum dicunt eum, qui, quod opus sit, ipsi veniat in mentem CI., Cyrus ille Perses iustissimus fuit sapientissimusque rex CI, sapienter dicere TER., sapienter facere CI., sapienter temporibus uti N. preudarno, nemo est, qui tibi sapientius suadere possit te ipso CI. EP., aliquid probavisse maxime et retinuisse sapientissime CI.; z gen.: sapiens rerum humanarum GELL., eligendae mortis AUG.; o živalih, drevesih in abstr.: sapiens bestia PL., animalia sapientiora PLIN., morus, quae novissima urbanarum germinat nec nisi exacto frigore, ob id dicta sapientissima arborum PLIN. (o murvi), sapientia verba TER., animi magnitudo, vox CI., excusatio CI. EP., consilium O., vita N., sapientior aetas O., sapiens facundia GELL., factum VAL. MAX. Subst. sapiēns -entis, m modrec, razumnež, pámetnik, razumnik, preudarnež, izobraženec, inteligent: dictum sapienti sat PL., TER. idr., sapientumne (sc. causā)? ... An stultorum? CI., insani sapiens nomen ferat H., sapiens ex bruto numquam potest oriri LACT. Kot priimek učenih pravnikov, npr. Marka Katona, Gaja Fabricija, Man(l)ija Kurija idr.: CI.

2. moder (= gr. σοφός, moder in prizadeven pri spoznavanju tega, kaj je dobro in prav in kako je treba stvari prav izvrševati; prudens = posvetno razumen, poln življenjske modrosti in življenjskih izkušenj, tj. ki zna za vsako stvar poiskati in si pridobiti ustrezna sredstva), kot subst. m modrec, modrijan, filozof: insipienter factum sapienter ferre PL. ali dolorem sapienter ferre GELL. mirno (ravnodušno) kakor modrijan, neque turpis mors forti viro potest accidere nec misera sapienti CI., doctrina sapientum LUCR., septem sapientes Q., VAL. MAX., LACT. sedmerica (grških) modrih (modrijanov), Pittacus ille, qui in septem sapientum numero est habitus N., septem, quos Graeci sapientes nominaverunt CI., septem fuisse dicuntur uno tempore, qui sapientes et haberentur et vocarentur CI.; iron.: Stertinius, sapientum octavus H.

3. (kot subst. m) uživač, poslasten človek, poslastnik: qui utuntur vino veteres sapientes PL., leporis sapiens sectabitur armos H.

Opomba: Pf. in iz njega izpeljane obl.: sapīstī: MART.; sapīsset: PL.; sapīvī: NOV. AP. PRISC.; sapuī: ECCL.; prim.: „sapio“ tam „sapui“ vel „sapii“ quam „sapivi“ PRISC. – Sapiēns v abl. sg. kot adj. -ī in -e, kot subst. -e, v gen. pl. kot adj. -ium, kot subst. -um.

Sapphō -ūs, acc. Sapphō, abl. Sapphō, f (Σαπφώ) Sápfo, sloveča lirska pesnica iz Mitilene na Lezbosu med l. 630 in 570; po poznejši bajki se je zaradi brezupne ljubezni do Faona (Phaon) vrgla z Levkadske pečine v morje: CI., H., O., STAT., PLIN. – Adj. Sapphicus 3 (Σαπφικός) Sápfin, sápfijski, sápfiški: SERV., Musa Sapphica CAT. Sapfo (kot deseta Muza), versus AUS., metrum VEN.

Sardanapallus (Sardanapālus) -ī, m (Σαρδανάπαλ(λ)ος) Sardanapál, mehkužni zadnji asirski kralj; ob uporu, ki je izbruhnil zoper njega, se je sam sežgal na grmadi z vsemi svojimi ženami in zakladi: CI., O., VAL. MAX., GELL., IUV., IUST., SID., FEST.; apelat. = mehkužnež, mehkužnik: MART. Od tod adj. Sardanapālicus 3 sardanapálski: Sardanapalicum in morem prandēre SID.

Saufēius 3 Savfêj(ev), ime rimskega rodu, npr. L. Saufeius Lucij Savfej: CI. EP.

Scopās -ae, m (Σκόπας) Skópas

1. sloveč kipar z otoka Paros okrog l. 350: CI., H., PLIN., MART.

2. izumitelj sončne ure: VITR.

3. imeniten in bogat Tesalijec, sodobnik pesnika Simonida: CI., Q., PH.

4. ajtolski vojskovodja: L.

Scrībōnius 3 Skribónij(ev), ime rimskega rodu, od katerega so poseb. znani

1. L. Scrībōnius Libō Lucij Skribonij Libo(n), tribunus plebis l. 216, pretor l. 204; zgradil je baje po njem imenovani puteal Libonis ali Scrībōniānum (Skribonijev) na Forumu: L., H., FEST.

2. C. Scrībonius Cūriō Gaj Skribonij Kurio(n), pretor l. 121, eden najimenitnejših govornikov svoje dobe: CI.

3. njegov istoimenski sin, tribunus plebis l. 90, konzul l. 76, Cezarjev nasprotnik, Ciceronov prijatelj: CI., SUET., EUTR., FL.

4. L. Scrībonius Libō Lucij Skribonij Libo(n), poveljnik Pompejevega ladjevja: C.

5. L. Scrībonius Largus Lucij Skribonij Larg, zdravnik za časa cesarjev Tiberija in Klavdija, avtor še ohranjenega spisa Compositiones medicamentorum.

6. Scrībōnia Skribonija, druga Oktavijanova soproga, Julijina mati, po rojstvu katere je dobila razporočno pismo: SUET.

Sēius 3 Séj(ev), ime rimskega rodu. Poseb. znani so:

1. M. Seius Mark Sej, bogat rimski vitez, edil l. 74, Ciceronov in Atikov prijatelj: VARR., CI.

2. M. Seius Mark Sej, prijatelj Decima Bruta, je l. 52 tožil Lucija Savfeja: CI. EP.

3. Q. Seius Postumus Kvint Sej Postum; Klodij ga je dal zastrupiti, ker mu ni hotel odstopiti svoje hiše: CI.

4. Seius Tubero Sej Tubero(n), Germanikov legat, je bil l. 24 po Kr. obtožen rovarjenja, vendar so ga spoznali za nekrivega: T. – Od tod adj. Sēiānus 3 Séjev
a) = viteza Marka Seja: aedis, pastiones VARR.
b) = nekega Gneja Seja, ki je trdil, da ima konja, ki je potomec Diomedovih konj. Ta konj je prinesel pogubo tako njemu (l. 43 so ga usmrtili kot izobčenca) kot tudi vsem svojim poznejšim lastnikom; od tod preg.: ille habet equum Seianum GELL. ta ima Sejevega konja = ta človek nima sreče. Kot subst. nom. propr. Sēiānus -ī, m Seján = Sejev sin. Poseb. znan je L. Aelius Seianus Lucij Elij (Ajlij) Sejan, sin Seja Strabona, posinovljenec Elijevega (Ajlijevega) rodu, zloglasni in mogočni prefekt pretorijanske garde (praefectus praetorio), zaupnik cesarja Tiberija; l. 31 po Kr. je bil usmrčen, ker je hlepel po prevzemu cesarske oblasti: T., SUET. Od tod adj. Sēiāniānus 3 Sejánov, sejánski, sejanijánski: iugum, satellites SEN. PH.

sekularizírati séculariser, laîciser

sekularizirati samostan séculariser un monastère
imetje duhovščine je bilo sekularizirano l. 1789 les biens du clergé ont été sécularisés en 1789

Seleucus -ī, m (Σέλευκος) Selévk

1. s priimkom Nīcātor Nikator (Zmagovalec), vojskovodja Aleksandra Velikega, pozneje namestnik v Babiloniji in Mediji, naposled (od l. 312) kralj v Siriji, umorjen l. 281: PL., IUST., AUS., AMM.

2. strežnik Kvinta Lepte: CI. EP.

3. neki citraš: IUV.

seliquastrum -ī, n (iz sedēre; morda iz nekega subst. *sĕdĭca (s sabin. l iz d) s pripono -astro-) visok sedež, stol: HYG., PLIN., ab sedendo appellatae sedes, sedile, solium, sellae, siliquastrum; deinde ab his subsellium VARR., seliquastra sedilia antiqui generis appellantur, d littera in l conversa; ut etiam in sella factum est, et subsellio, et solio, quae non minus a sedendo dicta sunt FEST.

sēmi-vocālis -e (sēmi in vocālis)

1. polglasen, napol (na pol) ali precej podoben človeškemu glasu: instrumentum rusticum VARR. signum militare VEG. rog ali troba (trobenta).

2. napol (na pol) samoglasniški (vokalen), skoraj samoglasniški (vokalen); subst. sēmivocālēs -ium, f (sc. litterae) polglasniki = zveneči soglasniki (črke, ki se pri izgovarjanju začenjajo s samoglasnikom: F, L, M, N, R, S, X): Q., PRISC.