Franja

zorênje (-a) n maturazione (tudi pren.); stagionatura, invecchiamento:
zorenje grozdja la maturazione dell'uva
zorenje osebnosti maturazione della personalità
zorenje sira, vina stagionatura del formaggio, invecchiamento del vino

zucca f

1. bot. buča (Cucurbita maxima):
zucca marina, selvatica (brionia) bluščec (Bryonia dioica)
zucca da vino (lagenaria) grljanka, zagrlska buča (Lagenaria vulgaris)
semi di zucca (brustolini) kulin. pražena bučna semena

2. šalj. buča:
zucca pelata na balin obrita glava
essere senza sale in zucca, essere una zucca imeti prazno bučo
grattarsi la zucca praskati se po glavi

3.
zucca barucca f kulin. pečena buča (na stojnicah v Venetu)

zuppa f

1. juha; čorba:
zuppa di fagioli, di pesce, di verdura fižolova, ribja, zelenjavna juha
zuppa inglese angleška juha (slaščica)
zuppa alla pavese juha pavese
è tutt'una zuppa pren. je zmeraj eno in isto
fare la zuppa nel latte, nel vino pomakati (kruh, piškote) v mleko, v vino

2. pren. zmešnjava; mešanica, kolobocija; dolgovezno nakladanje
PREGOVORI: se non è zuppa è pan bagnato preg. če ni lonec, je pa pisker

zvodeníti to dilute, to water

zvodeníti vino, mleko to dilute wine, milk

žé adv.

1. già; ormai:
tam je že pomlad, tu je še zima lì è già primavera, qui ancora inverno
vstopnice so že v prodaji i biglietti sono già in vendita

2. (izraža zadostnost povedanega) il solo, un solo; pure:
že ime vse pove il solo nome dice tutto
že majhna raztresenost lahko povzroči nesrečo una pur piccola distrazione può provocare la disgrazia

3. (izraža pripravljenost za kako dejanje) ancora:
bere še že, piše pa ne več per leggere legge ancora, ma non scrive più

4. (izraža prepričanost o čem) bene, pure:
prinesi vina, že veš, katerega portaci del vino, sai bene quale
to pa že lahko narediš zame questo lo puoi pur fare per me

5. (izraža sprijaznjenje s čim) ormai:
zdaj je že tak položaj, da je vsako obotavljanje nevarno la situazione è ormai tale da rendere arrischiato qualsiasi indugio

6. (izraža nejevoljo, v vzkličnih stavkih grožnjo) suvvia, una buona volta, ○:
daj mi že mir e sta' calmo una buona volta!
ti že pokažem (hudiča) te la farò vedere!
jim bom že pokazal skopuha gliene dirò io quattro! Dare del tirchio a me!

7. (v temp. odv.) komaj ... že, kakor hitro ... že (non) appena... che già:
kakor hitro je zaslišal svoje ime, že je planil pokonci appena sentì il suo nome saltò in piedi, che già era in piedi

8. (v adverz. priredju za izražanje pridržka) certo, sì, ○:
piše že, vendar slabo per scrivere scrive, ma male

9. (v nikalnih stavkih poudarja zanikanje) ○, però, poi; proprio no:
kdo gre z njim? Jaz že ne chi va con lui? Io no, Non io

10. že tako (in tako) peraltro, comunque, di per sé:
iskal je delo v podjetju, v katerem so imeli že tako in tako preveč delavcev cercò lavoro in una ditta dove avevano comunque troppi dipendenti

11. (z zaimki in prislovi za izražanje poljubnosti) chi, chiunque, comunque:
ne skrbite, mu bo že kdo pomagal niente paura! Si troverà chi gli darà una mano
bodo že kako opravili tudi brez njega se la sbrigheranno comunque, anche senza di lui

12. (z vpraš. pron. ali adv. poudarja ugibanje) ○, poi:
kdo ga že išče chi è che lo cerca?
kako je že ime tistemu dekletu? com'è che si chiama quella ragazza?

13. če že (v pogojnih stavkih za izražanje pridržka) se proprio:
naj gredo, če že hočejo e vadano, se proprio lo vogliono

14. že ... kaj šele già... figurarsi:
že rahel ugovor težko prenese, kaj šele kritiko mal sopporta un piccolo appunto, figurarsi una critica

15. (izraža sprijaznjenje s čim) ○:
že prav, bom vsaj vedel za drugič e va bene, lo saprò almeno per la prossima volta
kruha bo že il pane non ci mancherà
kakšna je letos letina? Bo že com'è quest'anno il raccolto? Discreto
kako se ti godi? Že gre come va? Mah, discretamente
kako boš živel v takih razmerah? Bo že kako come farai a vivere in queste condizioni? Mah, si vedrà, Mah, spero di farcela

želézen (-zna -o) adj.

1. di ferro:
železen drog sbarra di ferro

2. (železov) di ferro, ferroso:
železna ruda minerale ferroso

3. pren. forte, di ferro:
železen stisk roke una forte stretta di mano

4. pren. di ferro, ferreo; pren. (zelo strog) ferreo, rigido, inflessibile:
železno zdravje salute di ferro
železna volja volontà ferrea
železna disciplina disciplina ferrea

5. pren. (osnoven) tradizionale, classico:
ponatisniti železna dela slovenske književnosti ristampare i classici della letteratura slovena
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. potovati z železnim konjičkom viaggiare in automobile
imeti železne živce avere nervi saldi, d'acciaio
vladati z železno roko governare col pugno di ferro
železna blagajna cassaforte
železna rezerva riserva di sicurezza
železni ptič aeroplano
hist. železna devica vergine di Norimberga
hist., voj. železna srajca cotta di maglia, cotta di ferro
hist. železna zavesa cortina di ferro
arheol. železna doba età del ferro
zool. železna kačica iulide (Julus terrestris)
rel. železna maša settantesimo della prima messa
med. železna pljuča polmone d'acciaio
farm. železno vino ferrochina
geogr. Železna vrata Porte di ferro
PREGOVORI:
stara navada — železna srajca vizio di natura fino a fossa dura

žláhten (-tna -o) adj.

1. nobile:
žlahtni cilji nobili scopi

2. agr. scelto:
žlahtne sorte jablan sorte scelte di meli

3. star. (plemiški) nobile:
žlahtna gospa nobil signora
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
piti žlahtno kapljico bere il vino
bot. žlahtna anemona anemone dei fiorai (Anemone coronaria)
žlahtna ciklama ciclamino (Cyclamen persicum)
agr. žlahtna plesen marciume nobile (Botrytis cinerea) (per il vino); muffe (per formaggi erborinati) (Penicillium roqueforti, Penicillium camemberti e sim.)
metal. žlahtne kovine metalli nobili
kem. žlahtni plini gas nobili, rari
metal. žlahtno jeklo acciaio legato
žlahtnega rodu blasonato

žveplo samostalnik
(kemijski element) ▸ kénPo žveplanju s tekočim žveplom je nujno vino premešati, da se žveplo lepo porazdeli. ▸ A folyékony kénnel való kénezés után a bort meg kell keverni, hogy a kén egyenletesen eloszoljon.
Sopomenke: S
Povezane iztočnice: močljivo žveplo

ἀκρατο-πότης, ου, ὁ ion. ἀκρη- kdor pije čisto (nemešano, suho) vino, pivec čistega, nemešanega vina.

ἄκρᾱτος 2 (κεράννυμι); ion. ep. ἄκρητος 1. nemešan, čist, pristen, neskaljen, očiščen, brez vode; ὁ ἄκρατος (οἶνος) (NT τὸ ἄκρατον) nemešano (suho) vino, σπονδαί (pitni) dar nemešanega vina. 2. neoslabljen, močan, silen, pristen; νοῦς duh brez telesa, dovršen, popoln, διάρροια ne voden, žolčast izmetek comp. ἀκρατέστερος.

ἀνθ-οσμίας, ου, ὁ (ἄνθος, ὀσμή) blagodišeč, blagovonjav, οἶνος staro vino.

ἄ-οινος 2 poet. 1. brez vina. 2. kdor nima vina ali ne mara za vino, kdor ne pije vina (Evmenide, ker so se jim darovale žrtve brez vina).

ἀσκός, ὁ 1. meh (v katerem se je shranjevalo vino) NT. 2. (odrta) koža.

Βάκχος = Ἴακχος, Βάκχιος poet. Βακχεύς, ὁ [Et. trakijska beseda, najbrže sor. z lat. bacca, jagoda (prv. vinska jagoda)] 1. bog vinske trte in izumitelj vinoreje; met. Bakhov dar, vino. 2. Bakhov spremljevavec, bakhant. – Βακχιώτης, ὁ Bakhov spremljevavec, bakhant.

γερούσιος 3 (γέρων) kar se tiče starčkov (starejšin), kar njim pristoja ali je njih dolžnost; οἶνος gerontsko vino, ki so ga pili starejšine pri kralju; ὅρκος prisega starejšin.

γλεῦκος, ους, τό (γλυκύς) mošt, sladko vino NT.

ἐκ-φθῑ́νω ep. poet. [plpf. pass. ἐξέφθιτο] popolnoma uničim, οἶνος ἐξέφθιτο νηῶν vino na ladjah je pošlo.

ἐν-οινοχέω ep. nalivam, natakam vino.

ἐπι-σκυθίζω ion. dajem komu po skitski navadi piti čisto (nemešano) vino.

ἐπι-σπένδω 1. act. izlivam vino na kaj τί, κατά τινος, τινί izlivam vrhu tega pitna darila. 2. med. nato, vnovič sklenem zavezo.