Franja

pion [pjɔ̃] masculin (pri šahu) kmet; argot nadzornik; prefekt (v dijaškem domu); péjoratif pedant; vieilli ubožec; pešak

damer le pion à quelqu'un (figuré) premagati koga
être un pion sur l'échiquier international (figuré) biti odvisen glede svoje usode od močnejših držav

Pīrithous -ī, m (Πειρίϑοος) Pejrítoos, Iksionov sin, kralj Lapitov, Hipodamejin soprog, Tezejev prijatelj. Po smrti svoje žene je hotel s Tezejem odpeljati Perzefono iz podzemlja, vendar je bil uklenjen in pridržan: H., O., Hyg.

písati pîšēm, píši, pîsāh -āše, pīsān -a
1. pisati: pisati pismo, zadatak, račun, knjiga; pisati olovkom, perom, kredom, pisaćom mašinom, pisaćim strojem; lijepo, pogrešno, pravilno pisati; pisati po diktatu; novine opširno pišu o poplavi u Srijemu; krvlju pisati svoja prava s krvjo, z orožjem pisati svoje pravice; lijepa je kao pisana lepa je kot namalana; ovako piše u knjizi sudbine; pisati nekome nešto u zaslugu šteti komu kaj za zasluge; pisati nekome nešto u grijeh, u greh; piše mu na čelu, u očima na čelu mu piše, iz oči mu berem; slabo, crno, zlo mu se piše slabo se mu piše, nič dobrega ga ne čaka
2. slikati: pisati ikone

písati to write; (beležiti) to take down, to make a note (of), to make notes, to note down, to set down; (črkovati) to spell

písati po nareku to write from dictation
napačno písati besedo to misspell a word
písati čistopis to make a fair (ali clean, final) copy
písati koncept to write out a rough draft (ali copy)
písati čitljivo (nečitljivo) to write legibly (illegibly)
písati knjige to write books, to be an author
ona lepo piše she writes a nice (ali good, bold) hand
on grdo, nečitljivo piše he writes a cramped (ali niggling) hand
písati note to copy out music
písati na stroj to typewrite, to type
še enkrat, ponovno písati to rewrite
pravilno písati besedo to spell a word correctly
kako se piše ta beseda? how do you spell this word?
ta beseda se piše z -i- this word is spelt with an -i-
slabó písati to write badly, to scrawl
on ne piše, ampak čečka he writes an awful scrawl
písati pismo s črnilom to pen a letter
písati beležko s svinčnikom to jot down a note in pencil, to pencil a note
kako se pišete? what is your name?
kako pišete svoje ime? how do you spell your name?
pisal se je Brown kot ti he was surnamed Brown like you
obsežno, podrobno písati to write extensively, in detail
písati o slovstvu to write on literature
písati v običajni pisavi to write longhand
písati stenografsko to write shorthand
ne zna ne písati ne brati he is illiterate (ali analphabetic)
piši mi par vrstic (ob priložnosti)! drop me a line (occasionally)!
že dva tedna mi ni pisal I haven't heard from him for a fortnight (že pet tednov these five weeks)
písati komu v dobro to put down to someone's credit
dal mi je, reci in piši, 8 tolarjev he gave me precisely 8 tolars
piši me v uho! (žargon) go and fly a kite!, let me alone!, leave me in peace!

piste [pist] féminin (živalska) sled; steza; tekmovalna steza za avtomobilske in podobne dirke, dirkališče; sankališče, smučišče, smučina; aéronautique vzletišče, vzletna steza, pista; krožni prostor v cirkusu; filmski tonski trak

piste d'atterrissage (aéronautique) pristajalna steza, pista
piste cavalière jezdna pot
piste cendrée, couverte proga, steza iz ugaskov, pokrita steza
piste cyclable kolesarska pot, steza
piste cycliste kolesarsko dirkališče
piste de décollage, de départ, d'envol startna, vzletna steza (pista)
piste de luge, de patinage sankališče, drsalna steza
piste d'obstacle steza, proga z ovirami
piste sonore tonski zapis (na filmskem traku)
la police est sur sa piste policija mu je na sledu
brouiller les pistes zmešati sledi, zabrisati svoje sledove
perdre la piste izgubiti sled

place [plas] féminin mesto, prostor, sedež; trg; kraj; commerce trg, borza; figuré službeno mesto, položaj, služba, zaposlitev; militaire trdnjava

à la place de namesto
à ma place na mojem mestu, namesto mene
par places mestoma
sur place na (samo) mesto, na (samem) mestu
place! prostor!
en place! na mesta!
faute de place zaradi pomanjkanja prostora
place d'armes (militaire) prostor za parade, vojaško vežbališče
place assise, debout sedež, stojišče
place de confiance zaupno službeno mesto
place forte trdnjava; garnizijsko mesto
place marchande, de commerce tržišče
place d'honneur častno mesto
place de sport športni prostor
place de stationnement prostor za parkiranje; parkirišče
place vacante, vide nezasedeno (prosto), prazno mesto
place de voitures, d'automobiles prostor za taksije
une deux places, une quatre places dvosedežni, štirisedežni avto
commandant masculin d'armes d'une place komandant mesta
jour masculin de place borzni dan
voiture féminin, automobile féminin de place taksi (avto)
la voiture fait du sur(-)place avto se ne pomika naprej (zlasti zaradi prometne zatrpanosti)
avoir une large place dans l'estime de quelqu'un biti pri kom zelo v čislih
céder la place à quelqu'un prepustiti komu mesto
demeurer en place ne se ganiti z mesta
être en place biti na pravem mestu, na svojem mestu
il est maître de la place on gospoduje; on dela, kar hoče
être sans place biti brez službe
je ne voudrais pas être à sa place ne bi hotel biti na njegovem mestu
faire la place (commerce) imeti zastopstvo, iskati odjemalce za svoje blago v nekem kraju
se faire (faire) place narediti, priskrbeti, dobiti si prostor
laisser, faire place à quelqu'un napraviti prostor, umakniti se komu
se mettre en, à la place de quelqu'un postaviti se, vživeti se v položaj kake osebe
perdre sa place izgubiti svojo službo
prendre place sesti, namestiti se
remettre quelqu'un à sa place (figuré) pozvati koga k redu, k dostojnemu vedenju
rester sur place obležati (mrtev) na (samem) mestu, kraju
retenir une place rezervirati mesto
tenir beaucoup de place zavzemati mnogo prostora
tenir sa place imeti svoje (važno) mesto, biti predmet posebne pozornosti
ne pas tenir, rester en place ne moči mirovati (na mestu), biti zelo aktiven
tenir place de nadomestovati

placeō -ēre -uī in placitus sum, -itum (indoev. kor. *plek- ali *plaHk- plosk, tolči, tanjšati; prim. gr. πλάξ ploskev, plošča, ravan, ravnina, πλακοῦς ploska pogača, stvnem. flah = nem. flach, sl. plosk, let. plakans plitev, plosk, lat. placidus, plācō)

1. všeč(en), po volji biti, ugajati: bonis placere cupiebam Ci., vis et arma satis placebant T. se je zdelo dovolj dobro, placere sibi Pl., Ci., O. biti si všeč = biti zadovoljen s seboj, placuit Kom., privolil sem v to, pritrdil sem, placitus sum ugodil sem: placita es simplicitate tuā O., placens uxor H. všečna, prijetna; pass.: si illa tibi placet, placenda dos quoque est quam dat tibi Pl. mora zadostovati.

2. occ. (na gledališkem odru) ugoditi (ugajati), (po)hvaljen biti: perfeci ut spectarentur: ubi sunt cognitae, placitae sunt Ter., primo actu placeo Ter., admodum placere in tragoediis Ci., Canus choraules mire placens Suet. — Od tod impers. placet -ēre, placuit ali placitum est z dat. personae in brez njega (prim. gr. δοκεῖ μοι)
a) zadovoljen biti: et rei publicae et ipsis placere oportere, si … C., cum primum ei vires suae satis placuissent non dubitabant L., sua cuique satis placebant S.
b) (za)zdeti se komu, za dobro spozna(va)ti ali imeti, imeti kako zamisel, meniti, glasovati za kaj, ljubiti (hoteti) se komu, hoteti kdo kaj, volja koga biti, skleniti: ut doctissimis placuit Ci.; pogosto kot vrinjeni stavek: si placet Ci. če se ti (nam itd.) ljubi, če te (nas itd.) je volja; še zlasti: si dis placet Ci. če je božja volja, če bog da (včasih iron.). Subj. se izraža α) z inf.: nec mihi quidem ipsi tunc placebat diutius abesse ab rei publicae custodia Ci., maiori parti morari placuit C., placuit verba apud regem facere S., absistere oppugnatione placuit L., non placebat illi orationem inflectere Sen. rh., Veneri placet impares formas atque animos sub iuga aënea mittere H. β) z ACI: duo placet Carneadi esse genera visorum Ci. Karnead meni, placet Stoicis homines hominum causā esse generatos Ci., placuit impigros iuvenes pergere inde rectā ad portam L., hos corripi placitum est T. γ) s finalnim stavkom: ita nobis placitum est, ut ea, quae difficillima essent, potissimum conscriberemus Corn., his placuit, ut tu in Cumanum venires Ci., placitum est, ut in aprico loco considerent Ci., inter nos mane placuerat, ut a notariis verba nostra exciperentur Aug.; s samim cj.: placuit ad hunc primum ferremus aditum Ap.
c) occ. kot držpr. t.t. (o senatu idr.) odrediti (odrejati), (za)ukaz(ov)ati, skleniti (sklepati), ukreniti (ukrepati) (s finalnim stavkom ali ACI): S., C. idr., sic placitum est V., placitum est (sklenilo se je), ut reverteretur Pompeius Ci., senatui placere C. Cassium pro consule provinciam Syriam obtinere Ci., placitum est eandem poenam inrogari T., si hic ordo placere decreverit te ire in exsilium Ci., suggestum adornari placuit L., placitum (sc. est) eandem poenam irrogari quam in Aruseium T., et placuit, ne (sc. consules) imperium longius quam annuum haberent Eutr., post aliquantum nullos fieri placuit Eutr. — Od tod adj. pt. pf. placitus 3

1. všečen, prijeten: locus S., bona O., placito pugnabis amori? V., cultrix placitissima nostri Stat.

2. sklenjen, dogovorjen: placitum componite foedus V.; subst. placitum -ī, n mnenje, odredba, nauk: aliquem ultra placitum laudare V. čez svoje prepričanje = čez mero, placita maiorum T., rhetorum aut philosophorum placita T. (Dial.), quae Graeci vocant dogmata, nobis vel decreta licet appellare vel scita vel placita Sen. ph., philosophiae Sen. ph., medicorum, Babyloniorum Plin.

plaindre* [plɛ̃drə] verbe transitif pomilovati, obžalovati; žal biti

se plaindre (po)tóžiti (de o), pritoževati se, pritožiti se, tarnati (de glede); zatožiti (de quelqu'un koga)
je vais me plaindre au directeur pritožil se bom, protestiral bom pri direktorju
se plaindre de son sort pritoževati se zaradi svoje usode
je ne plains pas la dépense, mon temps ni mi žal stroškov, časa
ne pas plaindre sa peine nobenega truda se ne bati, ne žal biti (komu)
être à plaindre biti pomilovanja vreden

plan [plɑ̃] masculin

1. načrt, plan; osnutek

2. ravnina; ploskev; nivó; področje; filmski posnetek

au premier plan v ospredju
sur le plan de (familier) na področju; gledé
sur un plan élevé, sur le même plan na višjem, na istem nivoju
sur tous les plans v vseh ozirih, v vsakem pogledu
plan de campagne načrt vojnega pohoda
plan de construction gradbeni načrt
plan d'eau vodna površina
plan d'économie gospodarski načrt
plan d'ensemble skupen, celosten načrt
plan financier, quadriennal, quinquennal finančni, štiriletni, petletni načrt
plan harinzontal tloris; horizontalna projekcija
plan incliné poševna ravnina
plan logistique (militaire) oskrbovaini naert
plan longitudinal, transversal podolžni, poprečni prerez
plan en relief reliefna karta
plan rapproché (film) posnetek od blizu
plan de sustentation, sustenteur (aéronautique) nosilno krilo
plan de travail delovni načrt
plan d'urbanisme urbanistični načrt
plan de ville, de Paris plan mesta, Pariza
établissement masculin des plans planiranje
gros plan (film) veliki posnetek (detajla, dela kake osebe)
personnage masculin de premier plan glavna oseba
premier plan ospredje
second plan osredje
troisième plan ozadje
vue féminin en plan tloris
avoir son plan imeti svoj načrt, svoje precizne namere
dresser, établir, faire un plan napraviti načrt
être, rester en plan (familier) biti, ostati nedokončan
faire des plans d'avenir delati načrte za bodočnost
laisser quelqu'un en plan pustiti koga samega, na cedilu
il n'y a pas plan (familier) to je nemogoče
rien n'y est à son plan vse je v neredu
tirer des plans sur comète (figuré, familier) ubijati si glavo

Pläsierchen: jedes Tierchen hat sein Pläsierchen vsako tele ima svoje veselje

plaudō (plōdō) -ere, plausī (plōsī), plausum (plōsum)

I. trans. s ploskom udariti (udarjati), pleskniti (plesketati), ploskniti (ploskati), biti s čim kaj, kam, ob (na) kaj, po čem: pectora (sc. equorum) manu O., circumstant properi aurigae manibusque lacessunt pectora plausa cavis V., cervicem V. (po)trep(lj)ati, pedibus choreas V. topotaje rajati, plausis alis O. plesketaje (frfotaje) s perutmi (krili). —

II. intr.

1. s ploskom (ploskajoče, tleskajoče) udariti (udarjati), ploskniti (ploskati), pleskniti (plesk(et)áti), tleskniti (tleskati): sumptis quin candida pennis ipsa sibi plaudat crepitante ciconia rostro O. klopoče, garrula limoso prospexit ab elice perdix et plausit pennis O. je zaplesketala (plesknila), je udarila s krili, je zaprhutala, et alis plaudentem nigra figit sub nube columbam V., aversae inter se manus collisae non plaudunt Sen. ph., non Lybico molles plauduntur pectine telae Ps.-V. (Ciris).

2. occ. z rokami ploskati v pohvalo, aplavdirati, prirediti (prirejati) ovacije (v gledališču itd.): clare plaudere, clare plaudere manibus Pl., his in theatro plaudebatur Ci., manus in plaudendo consumere Ci., huic ita plausum est, uti Pompeio plaudi solebat Ci., qui Curioni stantes plauserant Ci., a stantibus plausum esse Suet., plaudere manu, percutere pede Ambr.; komediografi so svoje igre zaključevali s pozivom poslušalcem, naj ploskajo („plaudite!“), od tod: usque ad „plaudite“ venire Ci. do konca igre, donec cantor „vos plaudite“ dicat H.

3. metaf. (po)hvaliti, hvalo da(ja)ti (peti): te curaturum fumo ut combureretur plaudente totā provinciā Ci., versibus alicuius O., ineptiis meis T. (Dial.), ingeniis non ille favet plauditque sepultis H., diis hominibusque plaudentibus Ci., populus me sibilat, at mihi plaudo ipse domi (znamenje samovšečnosti) H., nec ipse tibi plaudis Plin. iun., Apollodoro plaudit imbrifer Nilus Mart.

4. (kot znamenje neodobravanja, nezadovoljstva) s ploskanjem ali cepetanjem (topotanjem, butanjem z nogo ob tla) ne odobravati, izražati nezadovoljstvo: in aliquem Min.

Opomba: Fut. po 2. konjugaciji plaudebit: Vulg.

plausibel plavzibilen, verjeten, sprejemljiv; jemandem etwas plausibel machen pojasniti (komu kaj), navesti svoje razloge (komu za kaj)

play² [pléi]

1. neprehodni glagol
igrati (for za)
šaliti se, zabavati se, igračkati se; začeti igrati (karte), napraviti potezo, biti na potezi (šah); poigravati se (barve, valovi, žarki itd.); streljati (top), brizgati (vodomet), sijati
tehnično imeti prostor za gibanje, imeti toleranco, premikati se (bat), biti v pogonu; biti primeren za igro (igrišče)

2. prehodni glagol
gledališče igrati, uprizoriti
šport nastopiti, igrati proti, sprejeti igralca v moštvo; uperiti (žaromet, luč, vodni curek) na koga; ustreliti (iz topa)
tehnično spraviti v pogon, upravljati (stroj), obvladati

to play along with sodelovati, v en rog trobiti s kom
to play it cagey biti previden, omahovati
figurativno to play both ends against the middle previdno, rafinirano ravnati
to play ball with s.o. pošteno postopati s kom
to play booty prevarati
figurativno to play one's cards well (badly) (ne)spretno manevrirati
to play s.o. dirt izigrati koga
to play the devil (ali deuce) with prekrižati komu račune
to play by ear igrati po posluhu
to play fair (foul) pošteno (nepošteno) ravnati
to play s.o. false izdati koga
to play the fool zganjati neumnosti
to play a fish utruditi ribo na trnku
to play fast and loose with zlorabljati koga
to play the game držati se pravil, pošteno ravnati
to play to the gallery šopiriti se pred javnostjo
to play guns on obstreljevati
to play into s.o.'s hands koristiti drugemu, pomagati komu
to play one's hand for all it is worth izrabiti vsako priliko, uveljaviti vse svoje zmožnosti
to play the knave varati
to play a good knife and fork jesti z apetitom
to play the horses staviti na konjskih dirkah
to play for love igrati za zabavo ne za denar
sleng to play it (low) on izigrati koga, zlorabiti
to play a joke (ali prank, trick) on potegniti koga za nos
to play the races staviti na konjskih dirkah
to play a part igrati vlogo, pretvarjati se
to play possum hliniti spanje
to play upon the square pošteno ravnati
to play safe previdno ravnati, ne tvegati
to play second fiddle imeti podrejen položaj
to play a good stick dobro sabljati
to play for time zavlačevati, poskušati pridobiti na času
to play truant (ali hooky) neopravičeno izostati od pouka
to play s.o. a mean trick prevarati koga
to play tricks with nagajati
to play (up)on igrati na, figurativno izrabljati koga
to play (up)on words zbijati šale, igrati se z besedami
to play with igrati se s, z; lahkomiselno ravnati s

play off

1. prehodni glagol
končati igro, odigrati odloženo tekmo
figurativno izigrati koga, naščuvati koga (against proti)
igrati po posluhu

2. neprehodni glagol
igrati vlogo, pretvarjati se

to play off graces koketirati, očarati, kazati svoje čare

plénitude [plenitüd] féminin polnost, celotnost, totalnost; preobilica

dans toute la plénitude de sa beauté v (vsem) cvetu svoje lepote

plier [plije] verbe transitif upogniti, pripogniti, zganiti, gubati; skloniti; zložiti; podreti (šotor); figuré navaditi (à na); verbe intransitif upogniti se, upogibati se, šibiti se; popustiti; prilagoditi se; nagniti se, pogrezniti se; militaire umakniti se (devant pred)

se plier popustiti, podvreči se, vdati se (à v); ukloniti se
plier bagage spakirati svoje stvari, povezati svojo culo; militaire umakniti se, zapustiti (en quelque chose kaj); pripraviti svoj odhod; familier umreti
se plier à la volonté de quelqu'un ukloniti se volji kake osebe
se plier aux circonstances prilagoditi se okoliščinam

plonger [plɔ̃že] verbe transitif potopiti, pogrezniti; zasaditi, vtakniti (dans v); verbe intransitif potopiti se, pogrezniti se, skočiti v vodo; strmoglaviti; gledati z višine navzdol

se plonger (figuré) poglobiti se, zatopiti se
plonger du haut du tremplin skočiti (v vodo) s skakalne deske
l'avion plongea sur son objectif letalo je strmoglavo poletelo na svoj cilj
plonger ses regards dans upreti svoje poglede v
regard masculin qui plonge pogled, ki plava v globino
plonger un poignard dans le cœur zasaditi bodalo v srce
se plonger dans la douleur popolnoma se predati bolečini
être plongé dans le sommeil biti pogreznjen v globoko spanje

plōrō -āre -āvī -ātum (prim. pluō, pluit)

I. intr.

1. kričati, kriče klicati: in Servi Tulli haec est: „si parentem puer verberit, ast olle plorassit (= ploraverit) paren[s], puer divis parentum sacer esto P. F., plorare nunc flere, sed apud antiquos inclamare significat Fest.

2. jokaje ali tarnaje kričati, glasno jokati, jadikovati, plakati, tarnati, tožiti, javkati, stokati, tuliti (naspr. ridere): faciam plorantem illum Pl., plorando fessus sum Ci., nil sibi legatum praeter plorare H., discunt lacrimare decenter quoque volunt plorant tempore quoque modo O., lacrimandum est, non plorandum Sen. ph., plorare est cum voce flere Serv., olim in ridendo, nunc in plorando libertas Ci., plorando fessus sum Ci. sit sem (dovolj imam) javkanja, javkanja (tarnanja, stokanja) sem se naveličal, te iubeo plorare H. (zakletev = gr. οἰμώζειν λέγω σοι) da bi te plentalo! bes te nesi (lopi, plentaj)! vrag te vzemi (pocitraj)!, plorare alicui Tib. svoje solze komu liti = prelivati solze pred kom, jokati na prsih koga, zjokati se pred kom (vpričo koga). —

II. trans. objokovati kaj, žalovati, jokati, tarnati, javkati, stokati zaradi koga (česa), nad kom (čim), za kom (čim): raptum iuvenem, turpe commissum H., ploratus rogus O., aliena Q.; z ACI ali inf.: Pr., aquam hercle plorat, quom lavat, profundere Pl., ploravere (kričali so) suis favorem non respondere meritis H., me tamen obicere incolis plorares Aquilonibus H.

plough² [pláu]

1. prehodni glagol
britanska angleščina orati, preorati; plužiti, brazditi
figurativno utirati pot
navtika brazditi, sekati valove (ladja)
sleng vreči pri izpitu

2. neprehodni glagol
orati, plužiti, brazdati; truditi se, mučiti se, prebijati se
sleng pasti pri izpitu

to plough a lonely furrow opravljati svoje delo sam
to plough the sands mučiti se zaman
to plough the sea ploviti po morju
to plough ahead neutrudno delati naprej, počasi napredovati
to plough back obogatiti zemljo (s travo, deteljo), figurativno ponovno vložiti dobiček v podjetje
to plough out izkopati, preorati
to plough under podorati, spodkopati
to plough up zorati
to plough through prebijati se skozi, prebiti se
to plough one's way utirati si pot

plum-tree [plʌmtri:] samostalnik
botanika češplja (drevo)
ameriško, sleng (politične itd.) zveze

to shake the plum-tree izkoristiti svoje zveze