Franja

Zadetki iskanja

  • tako1 [ó]

    1. so
    in tako und so
    tako kot so wie
    tako ali tako so oder so

    2. auf diese Weise, in dieser Weise; solcherart, solchermaßen, solcherweise

    3. (s tem) dadurch

    4. v primerjavah:
    tako velik/zelen/… kot so groß/ grün/… wie
    ne tako velik/… kot nicht so groß/… als/wie

    5.
    tako hudo/močno … dermaßen, derart
    tako (zelo) so sehr

    6.
    že tako/tako in tako sowieso
    tako in tako/tako pa tako soundso
    | ➞ → tako in tako

    7.
    ni tako? nicht wahr?, oder?
    tako je (da) genau

    8.
    kar tako nur so
    X ni kar tako X ist nicht so ohne

    9.
    in tako dalje und so weiter (itd. usw.)
    in tako naprej und so fort (itn. usf.)
    |
    bolj tako (slab) so, so
    tako med brati unter uns gesagt, unter uns Pfarrerstöchtern
    je že tako prav es ist schon recht so
    | ➞ → prav tako, tako rekoč
  • tàko, tàkō, tȁko prisl. tako: ne treba tako da se radi; tako postupati s kim; on je tako dobar kao niko drugi; kako-tako nekako; takoreći = tako-rekavši tako rekoč; i tako dalje; tako je!; tako mu i treba! prav mu je!; tako te hoću! prav si rekel!
  • takó prislov so, like this, like that, thus, in this way, in such a manner

    takó takó so-so, so so, fairly well, tolerably
    takó ali takó in one way or other, this way or that (way)
    prav takó likewise
    točno takó! just so!, quite so!
    zakaj takó? why so?
    kaj takega! of all things!
    ah, takó! oh, I see!, so that's it!
    ne takó kot not so... as
    takó da... so that...
    takó velik kot... as big as...
    takó malo? as little as that?
    takó imenovan so-called
    takó rekoč so to speak, so to say, as it were
    kakor ti meni, takó jaz tebi pogovorno if you play ball with me, I'll play ball with you
    in takó dalje and so on, etc (= et cetera, etcetera), and so forth
    nikoli poprej takó koristen kot sedaj never before as (ali so) useful as now
    takó bogat človek such a rich man, a man so rich
    takó je! (popolnoma točno!) exactly!, quite so!, just so!
    je to takó? (je to res?) is that so?
    takó mi bog pomagaj! so help me God!
    če je to takó if that be the case
    takó je na svetu so goes it
    bodite takó dobri in odprite okno! be so kind as to open the window!
    takó mi delamo that is our way of doing things
    stori takó kot jaz! do as I do!
    takó ne bo šlo! that won't do!
    takó se je končalo moje potovanje thus ended my journey
    nisem takó mislil I didn't mean that, that's not what I meant
    zadeva je takó rekoč urejena the matter is as good as settled
    dolgočasil nas je takó, da ga nismo nikoli več povabili he annoyed us so much (that) we never asked him again
    kakor si boš postlal, takó boš spal as you make your bed, so you must lie!
  • takó ainsi, comme cela (ali familiarno ça) , de cette manière (ali façon, sorte, nature) , de la sorte; donc

    tako da de façon (ali manière, sorte) que, de façon à (in infinitiv)
    in tako dalje et ainsi de suite, et caetera, etc.
    tako je c'est cela (ali ça), il en est ainsi, c'est comme ça
    če je to tako s'il en est ainsi
    tako ali tako d'une manière (ali façon) ou d'une autre
    govori zdaj tako, zdaj tako il dit tantôt une chose, tantôt une autre; il parle tantôt d'une façon, tantôt d'une autre (ali tantôt comme ci, tantôt comme ça)
    tako imenovan dit, (ainsi) nommé (ali appelé), prétendu, soi-disant
    prav tako également, pareillement, de même
    tako rekoč pour ainsi dire
    bodite tako dobri in … ayez la bonté de …
    tako velik je, kakor on il est aussi grand que lui
    ni tako velik kot on il n'est pas si grand que lui
  • takó

    A) adv.

    1. così; tanto:
    poglej, tako se obrni guarda, voltati così
    delal je dosti, počival malo, tako je dolgo živel ha lavorato molto, riposato poco e così è vissuto a lungo
    bolezen se pojavi nenadoma, tako tudi izgine la malattia si manifesta improvvisamente e così scompare
    ni tako neumen, kot se dela non è così stupido come vorrebbe apparire
    tako mlada je in lepa è così giovane e bella

    2. (izraža nedoločen način) così; (razmeroma slabo) così così:
    našel ga je tako, po naključju lo trovò così, per caso
    kakšna je bila letina? Taka, ne najboljša com'è stato il raccolto? Così così

    3. tako ..., tako ali tako (poudarja dejstvo, ki utemeljuje sklep) tanto:
    ne potrebuješ dežnika, ker dež tako ponehuje non hai bisogno dell'ombrello, tanto sta smettendo di piovere
    ne bom ti razlagal, saj tako in tako sam veš non ti spiegherò, tanto lo sai da solo; tanto lo sanno tutti che...

    4. že tako (poudarja znano dejstvo) altrimenti, peraltro; già:
    že tako majhno plačo so mu še zmanjšali la paga, già bassa, gliela ridussero ancora di più

    5. (poudarja približnost) così, verso, su, circa:
    bilo je tako okoli polnoči sarà stato verso la mezzanotte
    tako okrog šestdeset let ima sarà sulla sessantina

    6. tako in tako, tako pa tako (za izražanje načina, ki se noče ali ne more imenovati) così e così; questo e quello:
    ljudje govorijo tako pa tako, ne vemo pa, kaj je res la gente dice questo e quello, ma non si sa cosa sia vero

    7. tako imenovan cosiddetto:
    ravnati se po tako imenovanih pravilih igre comportarsi secondo le cosiddette regole del gioco

    8. in tako dalje, in tako naprej eccetera, e così via, e via dicendo;
    prodaja grozdje, breskve, zelenjavo in tako dalje vende uva, pesche, verdura eccetera

    9. tako tudi, prav tako e così pure, come pure:
    porcelan je kitajska iznajdba, prav tako smodnik la porcellana è un'invenzione cinese e così pure la polvere da sparo

    10. (v povedni rabi izraža stanje znano iz sobesedila) questo, ○, così:
    to je tako: če hočeš jesti, moraš plačati le cose stanno così: se vuoi mangiare, devi pagare
    kako je z očetom? Tako come sta papà? Così (così)

    11. (izraža ustreznost povedanega) così:
    pravi, da jo obožuje, a ni tako dice di adorarla ma non è così
    če je tako, kot pravite, vas bomo podprli se le cose stanno (così) come dite, avrete il nostro appoggio
    (za podkrepitev trditve) tako bo, pa amen sarà così, punto e basta

    12. kar tako (za izražanje, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka) così:
    jokala je kar tako piangeva così
    knjigo mi je dal kar tako mi ha dato il libro così, gratis

    13. pog. (za izražanje nespremenjenega stanja) così

    14. (brez ustreznih pozitivnih lastnosti) così, ○:
    te stvari niso kar tako queste non sono cose così (semplici)
    njegov nasvet ni kar tako il suo consiglio non è da ignorare, è buono
    mož ni kar tako non è uno qualsiasi, è una persona importante
    srednja šola ni kar tako la scuola media non è una bagatella, è un osso duro

    15. (v medmetni rabi izraža opozorilo, podkrepitev odločitve, trditve) be', allora, dunque, ecco:
    Tako. Pred nami je rojstna hiša našega največjega pesnika Ecco. La casa che abbiamo davanti è la casa natale del nostro massimo poeta

    16. (v medmetni rabi za izražanje začudenja, nejevolje, zadovoljstva) ah sì, dunque, ecco:
    torej tako, vi posedate, mi pa delamo ah sì! Voi ve ne state con le mani in panciolle, mentre noi dobbiamo sfacchinare
    tako, pa smo prišli ecco, siamo arrivati!

    B) takó konj.

    1. tako ... kot, tako ... kakor sia... che, tanto... che, così... come, come... così:
    s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritiki il film ha avuto successo sia di pubblico che di critica
    tako kot živali tudi nekateri ljudje slutijo nevarnost come gli animali, così anche certe persone avvertono il pericolo

    2. tako kot, tako kakor (così) come:
    držal se je ravno, tako kot drugi se ne stava diritto,(così) come gli altri
    jedla je malo, tako kot je bila navajena mangiava poco, come era sua abitudine

    3. tako da (za uvajanje načinovnega stavka) così che, per cui, sicché, dimodoché:
    delež izvoza raste, tako da znaša že deset odstotkov l'incidenza dell'export è in aumento per cui ammonta già al 10%

    4. (v priredju za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) (e) così, (e) perciò:
    ni pazil na ulice, tako se je zgubil non fece attenzione alle vie e così si perse

    5. tako pa (za izražanje nasprotja s povedanim) (così) invece, così, tanto... che; ○:
    če bi bil zdrav, bi lahko delal, tako pa ne more se fosse sano, potrebbe lavorare, così invece non può
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ukvarjal se je z vprašanji mikrobiologije na raznih področjih, tako v medicini, industriji in poljedelstvu si diede a studiare i problemi di come applicare la microbiologia nei vari settori: medicina, industria, agricoltura
    iron. tako ne bo šlo così non va
    ne morem ga pustiti tako non posso lasciarlo così
    tako mi je prišlo, pa sem ga udaril non so cosa m'abbia preso e gli ho menato un pugno
    to se samo tako reče è soltanto un modo di dire
    ti so, da tako rečem, prišli kot naročeni sono venuti, per così dire, proprio a proposito
    če se tako vzame, mu ni nič hudega tutto sommato, non se la cava poi tanto male
    denarja tako rekoč ni več i soldi sono, per così dire, spariti
    to boš plačal tako ali drugače la pagherai in un modo o nell'altro
    pridem tako gotovo, kot tu stojim vengo di sicuro
    zgodilo se je, kot sem povedal, tako mi vere (tako mi Bog pomagaj) è successo come ho detto, lo giuro! (vivaddio!)
    pog. plača je bolj tako la paga è piuttosto bassa
    pog. hiša je bolj tako la casa è piuttosto malandata
    pog. videti je malo tako è un po', è piuttosto strambo
    PREGOVORI:
    kakor si si postlal, tako boš ležal come uno si fa il letto, così dorme
    kakor dobljeno, tako zgubljeno il denaro guadagnato facilmente, facilmente si spende
    kakor ti meni, tako jaz tebi quel ch'è fatto è reso
  • takó prisl.
    1. aşa, astfel, atât de
    tako ... kot/kakor astfel, (pre)cum
    tako da încât
    prav tako deopotrivă
    2. aşadar
  • takrat

    1. prej: damals, zu jener Zeit
    od takrat seitdem, seither
    prav takrat ebendann

    2.
    takrat in takrat zu der und der Zeit

    3.
    takrat ko (gerade) als
  • talk2 [tɔ:k] neprehodni glagol
    pogovarjati se, govoriti, kramljati; govoričiti, klepetati, čenčati: izgovarjati glasove; razpravljati; povedati svojo sodbo, svoje stališče, pojasniti; sporazumeti se
    sleng pametno govoriti

    for the sake of talking le zaradi pogovora, samo da govorimo
    to talk big (ali tall) bahavo govoriti, bahati se
    to talk by signals govoriti, sporazumevati se z znaki
    to talk ill of s.o. slabo govoriti o kom
    to talk in one's sleep govoriti v spanju
    to talk nineteen to the dozen figurativno klepetati, brbljati kot raglja
    to talk to the point govoriti konkretno, ne se oddaljiti od predmeta
    he is always talking on neprestano govori
    now you are talking figurativno to je pametno govorjenje; tako je prav; sedaj se bomo mogli sporazumeti
    do what you will, people will talk napravite, kar hočete (karkoli napravite), ljudje bodo vedno imeli svoje pripombe
    prehodni glagol
    govoriti kaj, o čem; reči; izraziti, izpovedati

    to talk a donkey's hind leg off figurativno preveč, neprestano govoriti
    to talk nonsense govoriti nesmisle
    to talk turkey odkrito, naravnost govoriti
    to talk politics govoriti o politiki
    to talk rubbish govoriti neumnosti, čvekati
    to talk sense (ali wise) razumno, pametno govoriti
    to talk shop figurativno govoriti (le) o strokovnih, poslovnih zadevah; govoriti stvarno
    to talk to o.s. sam s seboj govoriti, imeti samogovore
    to talk to s.o. resno govoriti s kom, ošteti koga
    to talk o.s. hoarse do hripavosti govoriti
    you are talking my head off figurativno govoriš toliko, da me glava boli, da mi bo glava odpadla
    you are talking me silly govoriš toliko, da me boš norega naredil
    he can talk five languages on zna (govoriti) pet jezikov
    to talk through one's hat figurativno pretiravati, blefirati, širokoustiti se; govoriti nesmisle, neumnosti
    to get o.s. talked about dati govoriti o sebi
    he tried to talk me into buying the horse skušal me je pregovoriti, da bi kupil konja
    to talk s.o. out of s.th. (skušati) odvrniti koga od česa
    to talk s.o. into believing s.th. prepričati koga o čem
    to talk s.o. into his grave figurativno spraviti koga v grob s svojim govorjenjem
  • talmente tako, na ta način; tako rekoč; mogoče; natančno, točno

    ¡talmente su padre! prav kakor oče!
  • tálog m, mn. tálozi tálōgā usedlina, gošča: talog od kave, od kafe; ispiti pehar do -a izpiti čašo do dna; ispiti i talog iz čaše izpiti čašo trpljenja prav do dna
  • tālus -ī, m (iz *taxlos; od tod demin. tāxillus)

    1. kosti na zadnjih nogah ljudi in nekaterih živali, bi(n)cljeva kost, skočnica: Cels. idr., bubulus Plin., tali suilli Ap., tali caprae Plin., asinus talos habet Plin.

    2. gleženj, členek (na nogi), peta: nudo talo Iuv., talos defringere Pl., talum intorquere Auct. b. Hisp., extorquere Sen. ph., invertere Ap., expellere Mart., talos alicui elidere Pl., auxerat articulos macies … et immodico prodibant tubere tali O., talus in omnes partes prolabitur Cels., taloque tenus vestigia tingit O., purpura usque ad talos demissa Ci., praetexta demissa ad talos Q., indumenta in talos demissa Aur., pulcher a vertice ad talos H. od glave do nog; pesn.: recto stat fabula talo H. trdno stoji = se drži, ugaja, recto vivere talo Pers. dobro, prav ravnati.

    3. meton. kocka, starejše kober iz bi(n)cljevih kosti. Kocke so imele samo štiri strani, označene s številkami 1, 3, 4, 6, dve strani pa sta bili okrogli in prazni. Kockali so s štirimi kockami; najboljši met (vržek, lučaj, hitec) (Venus = iactus Veneris) je bil, kadar so se pokazala vsa štiri možna števila, najslabši (canis) pa, če so vse kocke pokazale isto število: pila, tali, tessarae Ci., talos iacĕre Pl., Suet. ali iactare Suet., quattuor tali iacti casu Venerem casum efficiunt Ci., regna vini sortiere talis H., talorum iactus O., Pr., talis ludere Ci., nequiore talo ludere Mart. z napačnimi (goljufnimi, prirejenimi) kockami, ad talos se conferre Ci., ita iacĕre talum, ut rectus assistat Ci., talos mittere Sen. ph.
  • tam

    1. dort
    od tam von dort, von dort aus, von dort her
    tu X, tam Y hier X, dort Y

    2.
    prav tam daselbst, pri citatih: ebenda (ebd.)

    3.
    tam spodaj/zgoraj/zadaj/ spredaj dort unten/oben/hinten/vorne
    dort- (pri njih dortzulande, ostati [dortbleiben] dort bleiben)

    4.
    tam in tam an dem und dem Ort

    5.
    tam (nekje) (nekako) irgendwo
    |
    tu in tam hin und wieder
    figurativno tam, kjer ni muh wo der Pfeffer wächst
    zdaj smo pa tam nun haben wir das Nachsehen
  • tam (adv. acc. f. pron. debla *tō-; prim. iste in tālis)

    I.

    1. (korelativna demonstr. členica, ki zaznamuje primerjano stopnjo (torej vedno s primerjalnim, ne načinovnim pomenom, ki ga ima ita) tako, tako zelo, toliko, v toliki meri; primerjava se izraža
    a) s quam, in sicer stoji tam α) pred adj. in adv.: tam esse clemens tyrannus quam rex importunus potest Ci., nihil est tam volucre quam maledictum Ci., tam beati, quam iste est, non sumus Ci., ecquis tam palam de honore contendit quam ille? Ci., tam foederatis quam infestis gentibus Suet.; quam … tam, quam magis … tam magis čim bolj … tem bolj: V., quam quisque pessime fecit, tam maxime tutus est S., quam citissime conficies, tam maxime expedies Cat.; quam se nadomešča z drugimi relativi, npr.: tam varius habere cogitationes, quantus … Ci. β) redko pred glag.: tam hoc scit me habere quam egomet Pl., tam confido quam potest Pl.; tam pred esse = talis: haec tam esse quam audio, non puto Ci., ista coniuratio tam patet Hortensio quam mihi Ci. prav (ravno) tako … kakor, mox tamen Acrisium tam violasse deum, quam non agnosse nepotem poenitet O. γ) pred subst. (redko): ut „urbem“ Romam accipimus et „venales“ novicios et „Corinthia“ aera, cum sint urbes aliae quoque et venalia multa et tam aurum et argentum quam aes Corinthium Q., partes tam in re publica quam in scaenā optimae Ci.; non tam … quam ne toliko … kolikor (kakor, kot): utinam non tam fratri pietatem quam patriae praestare voluisset Ci., cum flentes non tam narraret, quam ostenderet Q., non tam in proeliis, quam in promissis firmior Ci., Deiotarum non tam ingenio quam fide defendendum puto Ci.
    b) z atque (= kakor): tam consimilis est atque ego Pl.
    c) s quasi (kakor da): tam pudica est, quasi … sit Pl.
    d) s konsekutivnim stavkom: non essem tam inurbanus, uti ego gravarem Ci., non se tam imperitum esse, ut non sciret C.; z relativnim konsekutivnim stavkom: quis est tam lynceus, qui nihil offendat Ci., nemo inventus est tam amens, qui … eriperet Ci.; če sta glavni in odvisni stavek zanikana, stoji tudi quin: numquam tam male est Siculis, quin aliquid facete dicant Ci.

    2. (kot demonstr. členica korelacije, ki zaznamuje zelo visoko stopnjo) tako zelo, v tolik(šn)i meri
    a) pred adj. in adv.: tam necessario tempore Ci., templum tam antiquum, tam sanctum, tam religiosum Ci., tam magno animo esse Ci., cum tam multi testes dixissent Ci., quid tu tam mane? Ci., ius civile tam vehementer amplexus es Ci., apud talīs viros tam impudenter loqueris Ci., non agam tam acerbe Ci., tam modo Pl. pravkar; pred deminutivi: tam ob parvulam rem Ter., tam parvilis in faucibus Plin.; sicer redko, a vendarle tudi pred superl.: tam gravissimis iudiciis concisus Ci., nec alia tam intima Tiberio causa T.
    b) pred glag. (redko): nisi meum gnatum tam amem Pl., non tam concupivit Vell.
    c) pred subst. (redko): numquam ego te tam esse matulam credidi Pl., cur tam tempore exclamarit occisum Ci.

    II. tam = tamen: Pl., tam etiam sciat Naev. ap. Fest., tam potis pacis potiri Enn. ap. Fest., tam male cupimus, quamquam estis nihili, tam vobis consului Tit. ap. Fest.
  • tàm adv.

    1. lì, là (per lo stato in luogo):
    tisto tam je ajda quello là è grano saraceno
    tam gori na vrhu so razvaline gradu là in cima ci sono i ruderi di un castello
    tu v sobi je prijetno toplo, tam zunaj pa je mraz qui dentro fa un bel caldo, là fuori fa freddo

    2. (izraža iz sobesedila znan kraj, prostor dogajanja česa) lì, là; ci:
    padel je v jarek in tam obležal cadde in un fosso e lì rimase privo di sensi
    zaposlil se je pri gradbenem podjetju in tam ostal do upokojitve trovò lavoro presso una impresa edile e ci rimase fino al pensionamento

    3. tu ... tam, tukaj ... tam qui... là:
    tu so zime ostre, tam mile qui gli inverni sono rigidi, lì miti
    tu in tam, tu pa tam qua e là

    4. tam in tam (izraža kraj, ki se noče ali se ne more imenovati) in quello e quell'altro luogo, in quella e quell'altra città

    5. (na isti stopnji) lì, là:
    spet smo tam, kjer smo bili adesso siamo lì dove eravamo

    6. (za izražanje približnosti časovne določitve) verso, attorno:
    stric bo prišel tam okrog novega leta lo zio verrà verso capodanno
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. bencina je zmanjkalo, zdaj smo pa tam non c'è più benzina e adesso siamo nei guai
    potrebna je največja previdnost, če ne smo tam è necessaria la massima prudenza se no si finisce male
    pejor. kmalu bo tam, kjer ni muh presto andrà nel numero dei più
    pren. raniti koga tam, kjer je najbolj občutljiv colpire qcn. nel punto più sensibile, lì dove è più sensibile
    pog. živeti tam čez mejo, čez lužo vivere all'estero, oltreoceano
    glej opombo 1 prav tam vedi nota 1 ibidem
  • tanto1

    A) agg.

    1. tolik, tolikšen, toliko:
    dopo tanto studiare non ha trovato un buon lavoro po tolikem študiju ni našel poštene zaposlitve

    2. veliko, mnogo:
    poveretto, ha passato tanti guai veliko je prestal, ubožec; pog.
    tanto e poi tanto, ma tanto, tanto tanto zelo veliko

    3. (v vprašalnih in klicalnih izrazih) toliko:
    non fare tanti complimenti ne pusti se toliko prositi!

    4. (v primerjalnih stavkih)
    tanto... quanto toliko... kolikor:
    spende tanti soldi quanti ne guadagna porabi več denarja, kolikor ga zasluži

    5. ravno toliko:
    ho cambiato la banconota in tanti biglietti da mille zamenjal sem bankovec v same tisočake

    6.
    ogni tanto vsake toliko:
    ogni tanti chilometri c'è un distributore di benzina vsakih toliko kilometrov je bencinska črpalka

    7. (kot nevtrum ob izpustitvi samostalnika) toliko, mnogo:
    ho tanto da fare imam toliko dela
    da tanto tega zmožen:
    tu non sei da tanto ti nisi tega zmožen
    di tanto in tanto, ogni tanto vsake toliko, občasno
    a dir tanto kvečjemu
    fino a tanto che dokler
    fra non tanto kmalu, v kratkem
    or non è tanto pred kratkim
    arrivare, giungere a tanto drzniti si celo
    combinarne tante toliko jih pogruntati
    darne tante a qcn. koga pošteno premlatiti
    dirne tante a qcn. komu jih nabrenkati, koga ošteti

    B) pron.

    1.
    tanti pl. mnogo, veliko (oseb)
    tanti lo trovano antipatico mnogim je zoprn

    2. mnogo, veliko (stvari):
    quanti anni hai? - tanti! Koliko si star? - Veliko!

    3.
    tanto... quanto ravno toliko

    4. toliko (za izražanje nedoločene količine):
    dei soldi che prendo tanti sono per la casa, tanti per le mie spese personali od zasluženega denarja ga gre toliko za gospodinjstvo, toliko pa za osebne potrebe

    5. (z vrednostjo nevtruma za izražanje nedoločene količine) toliko:
    pago l'appartamento un tanto al mese za stanovanje plačam toliko na mesec
    non più che tanto samo toliko, ne preveč, malo
    tant'è vseeno je
    tanto vale vseeno je, bolje bi bilo
    con tanto di celo s, prav s:
    un barista con tanto di farfalla barman z metuljčkom
    ascoltare con tanto di orecchie pren. pozorno prisluhniti
    guardare con tanto d'occhi pren. debelo pogledati
    rimanere con tanto di naso pren. ostati z dolgim nosom
  • tanto moški spol določena množina, vsota; trgovina delež, del; šport točka; igralna marka; prepis, kopija

    otro tanto še enkrat toliko
    yo daré otro tanto jaz bom dal tudi toliko
    quisiera hacer otro tanto hotel bi tudi napraviti to
    un (ali algún) tanto más nekaj več
    tres tanto(s) más trikrat več
    de tanto en tanto od časa do časa
    por el tanto prav zato
    ¡no es (ali hay) para tanto! ni tako hudo!
    estar (ali quedar) al tanto (de) na tekočem biti (o), poučen biti, vešč biti, spoznati se (na); paziti (na), paziti se
    poner al tanto (de) poučiti (o), uvesti (v)
    marcar un tanto (šp) gol zabiti
    pagar a tanto la hora od ure plačati
    vencer por 3 tantos a 0 (šp) zmagati s 3 : 0
  • te pron.

    1. tebe, tebi, tabo (v funkciji poudarjenega predmeta in s predlogi):
    vogliono te al telefono tebe kličejo na telefon
    da te pri tebi, k tebi; sam
    vengo da te stasera k tebi pridem nocoj
    fatto da te naredi sam; ekst. sam svoj mojster
    con te s teboj
    secondo te po tvojem
    fra te, fra te e te sam pri sebi
    quanto a te kar se tebe tiče

    2. ti (v funkciji osebka, v vzklikih, za come, quanto, povero in pogovorno):
    povero te! ti ubožec!
    ne so quanto te o tem vem toliko kot ti
    contento te, contenti tutti če je tebi prav, je prav vsem
    te fai come vuoi ti stori, kot ti je všeč

    3. ti (pred lo, la, li, le, ne):
    te ne pentirai! še žal ti bo
    ricordatelo! zapomni si to!
  • tebéka, tebíka dial. tebe, tebi: čuvaj se da tebeka Turci ne prevare; izabrao sam baš tebeka prav tebe sem izbral, izvolil; rekao sam tebika, a ne tvojoj ženi; to se dogodilo baš tebika
  • temprano zgoden, zgodaj zrel; zgodaj; kmalu: prezgodaj, predčasno, prenagljeno

    pera temprana zgodnja hruška
    tarde o temprano prej ali slej
    más temprano prej
    lo más temprano čim prej
    muy temprano prav kmalu
    todavía es temprano je še (pre)zgodaj
    cuanto más temprano, mejor čim prej, tem rajši
    llegar temprano prezgodaj priti
    levantarse temprano zgodaj vstati
  • tempus1 -oris, n (morda sor. s templum; gl. templum)

    1. del časa, čas, doba, obdobje, razdobje: tempus anni C., Plin. = tempus caeli Lucr. in v pl. tempora anni Lucr. letni čas(i), hibernum tempus anni Ci., saevitia temporis S. letnega časa = zime, diei tempus Ter., extremum tempus diei Ci., matutina tempora Ci. zgodnje (rane, jutranje) ure, tempus ponere in re Ci. čas razdeliti (porazdeljevati) za kaj, annuum mihi tempus (rok, odlog) des N., ubi tempus tibi erit Ter. ko boš imel čas, ko boš utegnil, kadar utegneš, non est mihi tempus H. nimam časa, ne utegnem; occ.
    a) čas (kot gram. t.t.): Varr., Q.
    b) mera, kvantiteta, časomerje, prozodija: Ci., Q., (sc. scriptis) si eripias tempora certa modosque H. Pogosto adv., in sicer v abl.: tempore O. sčasom (s časom), sčasoma, hoc, illo, eo tempore (= id temporis), omni, brevi tempore Ci. idr.; v zvezi z raznimi praep.: ad tempus Ci. idr. = in tempus O., T. za nekaj časa, za trenutek (naspr. in perpetuum), ad hoc tempus C. doslej, in tempus praesens Ci. (za) zdaj, zaenkrat, in omne tempus Ci. za vselej, za vedno, in reliquum tempus C., Ci. (za) v prihodnje, ex quo tempore Ci. odkar, per idem tempus Ci., prav tačas, prav v tem času, ad tuum tempus Ci. do tvojega časa, do tvoje dobe, do tvojega konzulovanja. S subjektnim gen.: temporibus (tempore) Neronis T. v času (za časa) Nerona, v času (za časa) Neronove vladavine; z objektnim gen.: Sen. rh., Sen. ph. idr., aliud tempus est petendi, aliud persequendi Ci.

    2. occ.
    a) pravi (pripraven, primeren, ugoden) čas (trenutek), priložnost, prilika: occasio et tempus Pl., tempus rei gerendae dimittere N., tempus proelii committendi Ci., tempore dato N., T. ob primerni priložnosti, cum magistratuum creandorum tempus esset L., alienum tempus est mihi tecum expostulandi, purgandi autem mei necessarium Ci., tempus est cedendi et abeundi Gell., loquendi tempus Vell.; tempus est (zadnji, skrajni) čas je: z inf.: dicere Ci., maiora conari L., finem facere N.; z ACI: tempus est maiores exercitus parari N., tempus est iam hinc abire me Ci., tempus est te revisere molestias nostras Plin. iun.; tempus fuit (erit) s cum (z ind.): Ci.; s cj.: Ter., Varr., Ci., V.; s konsekutivnim stavkom: videtur tempus esse, ut eamus ad forum Pl., tempus maxime esse (da je že skrajni čas), ut domum eat Pl., non id tempus esse, ut merita tantummodo exsolverentur L. Pomni poseb.: ad tempus Ci. = per tempus Pl. = suo tempore Ci. ali in tempore Ter. ali (večinoma pesn. tudi samo) tempore Pl., Ci., O., Ph. ob pravem času, za časa, pravočasno; v enakem pomenu tudi loc. temporī Ca., Ci. ali (po starejši sklanjatvi tempus, *temperis) temperī Kom.; tudi (abl.) tempore Pl., Gell.; s komp. temperius (temporius N. fr., Col.) bolj zgodaj (rano, zarana), prej: modo surgis temperius, modo serius incidis undis O., temperius fiat Ci., ante tempus Ci. pred pravim (primernim, običajnim) časom, predčasno, post tempus venire Pl. prepozno.
    b) hud (neugoden, neprimeren, neprijeten, neugoden) čas, nezgoda, nesreča, nevarnost, usoda, žalosten (težaven, nevaren) položaj, žalostne (težavne, nevarne) razmere ali okoliščine: hoc in tempore nulla civitas Atheniensibus auxilio fuit N., o tempus miserum atque acerbum provinciae Siciliae Ci., temporibus rei publicae exclusi Ci., omne meum tempus amicorum temporibus transmittendum (posvetiti stiskam prijateljev) putavi Ci., neque poëtae tempori meo (moji nesreči = mojemu pregnanstvu) defuerunt Ci., scripsi de temporibus meis Ci. o svoji usodi.
    c) (časovne) razmere, okoliščine, okolnosti, položaj: homo haud sane temporum Ci. nikakor ne kos svojemu položaju, ki ne zna presoditi okoliščin, orationes sunt temporum Ci. se ravnajo glede na okoliščine (razmere), glede na razvoj dogodkov; tempori (temporibus N.) servire Ci. ep. vda(ja)ti se v razmere (položaj), kloniti pod okoliščinami (razmerami), prepustiti se položaju (razmeram, okoliščinam), in hoc tempore Ci. ali in tempori cedere Ci. ep. uklanjati se razmeram, ravnati se po okoliščinah, tali tempore L. v takih razmerah (okoliščinah), v takem položaju, ad tempus Ci. ali pro tempore S., C. ali ex tempore (npr. consilium capere) Ci. po okoliščinah, glede na okoliščine, po potrebi, kakor so okoliščine nanesle, glede na razmere (položaj); od tod: ex tempore dicere Ci. nemudoma, neutegoma, z mesta, nepripravljen, brez priprave, improvizirano = ekstemporirati; temporis causa Ci. v sili časa (trenutka), pod težo trenutka (položaja, razmer).