Franja

quaestor -ōris, f (quaerere nam. quaesere) kvéstor

1. v najstarejšem času kazenski (krvni) sodnik; v Rimu sta bila zlasti v dobi kraljev dva sodnika (sprva načelnika krvnemu sodišču), ki sta tožila, preiskovala in razsojala v kazenskih (krvnih) pravdah; od tod njuno polno ime quaestores parricidii: P. F., Tab. XII in Dig., toda nav. samo quaestores: Varr., Ci., (A. Cornelius, Q. Servilius) quaestores Volscium in ius vocant L.

2. kasneje, ko je lex Valeria (l. 509.) kazensko sodstvo izročila centurijam, je quaestor ostal le še finančni (davčni) uradnik, državni blagajnik, državni zakladnik: quaestores = qui conquirerent publicas pecunias Varr., Dig.; sprva sta bila dva, po l. 421 štirje, od katerih sta dva upravljala državno zakladnico (aerarium), dva pa kot vojna izplačevalca (ut rem militarem comitarentur T.) spremljala konzule v vojno. Leta 287 so njihovo število zaradi naraščajočega števila provinc pomnožili na 8, Sula jih je dal voliti 20, Cezar do 40. Na kvesturo, najnižjo stopnjo višjih častnih služb, ki je odpirala pot v senat, je mogel Rimljan računati šele po dovršenem 25. letu. Kvestorje so volili na tributskih komicijah. Po nastopu službe (dne 5. 12.) sta dva ostala v Rimu kot državna zakladnika, blagajnika (quaestores urbani ali aerarii), trije v Italiji (eden v Ostiji kot rimskem pristanišču, eden v Kalah (Cales) ob Volturnu, eden v Cisalpinski Galiji (Galia Cisalpina)). Drugi (quaestores provinciales = pokrajinski kvestorji) so šli kot konzuli ali pretorji v province (na Sicilijo vselej dva: eden v Sirakuze, eden v Lilibej), kjer so pobirali davke in druge dajatve, izplačevali vojakom mezdo ter opravljali še razne druge denarne posle. Cesarji so nekatere kvestorje imenovali sami; ti (quaestores principis = cesarski kvestorji) so imeli pravico brati senatu cesarske dopise; državno zakladnico pa je v dobi cesarjev upravljal praefectus aerarii: L., Ci., S., H., T,. Plin. iun., Suet. idr.

quart¹ [kwɔ:t] samostalnik
mera za tekočine (četrt galone, 1,106 l)
glasba kvarta; litrski vrč, maseljc (piva)

to put a quart into a pint pot poskusiti kaj nemogočega

quart [kar] masculin

1. četrt, četrtin(k)a

aux trois quarts tri četrtine, skoraj popolnoma
être aux trois quarts ivre biti skoraj popolnoma pijan
les trois quarts du temps večina časa, skoraj vedno
un quart (d'heure) četrt ure
nous avons passé un mauvais quart d'heure to so bili hudi trenutki za nas
quart d'heure de grâce akademska četrt (ure)
le quart d'heure de Rabelais neprijetni trenutek (ko je treba plačati npr. zapitek)

2. straža na ladji

être de quart, faire le quart biti na straži (na ladji)
relever le quart zamenjati stražo (na ladji)
officier de quart častnik, ki nadzoruje pot ladje
de quart libre (o mornorju) prost

3. kvarta (kot 11° 15')

changer la route de deux quarts vers l'est spremeniti pot ladje za dve kvarti proti vzhodu

Quere, die, jemandem in die Quere kommen prekrižati pot, figurativ prekrižati načrte; jemanden in die Quere treiben figurativ stisniti (koga) v kot

quitter [kite] verbe transitif o-, za-pustiti, ločiti se (od)

quitter ses fonctians opustiti svoje funkcije
quitter ses vêtements odložiti obleko
quitter ses gants sleči rokavice
quitter le deuil odložiti žalno obleko
quitter l'habit religieux odložiti redovniško obleko
ne pas quitter des yeux ne izpustiti iz oči
quitter la place à quelqu'un napraviti prostor komu
quitter sa peau preleviti se; spremeniti se
ne quittez pas l'écoute (l'appareil) ostanite pri oddajniku (pri telefonskem aparatu)
quitter le droit chemin zapustiti pravo pot, zaiti na stranska pota
la vie l'a quitté umrl je
le train a quitté les rails vlak se je iztiril
quitter le lit, la chambre vstati iz postelje, spet iti iz sobe (bolnik)
quitter la partie opustiti kaj, odnehati; (vieilli) spregledati, odpustiti
je vous quitte de me répondre ni vam treba odgovoriti mi
se quitter razstati se, raziti se, ločiti se
ils se sont quittés bons amis razšla sta se kot dobra prijatelja
quitter prise spustiti; odnehati

rabattre* [rabatr] verbe transitif zavihati, potisniti navzdol, spustiti navzdol; izravnati, izgladiti; znižati (cene); odtegniti (de, sur od); figuré ponižati; zmanjšati, zadušiti; vzeti nazaj, preklicati (besede); odžagati veje (un arbre drevesu); goniti (divjad); odbiti, odbraniti (pri mečevanju); verbe intransitif nenadoma kreniti v stran; kreniti (sur k, v); obrniti se (sur quelqu'un na koga); iti nazaj (de quelque chose s čim), popustiti (de quelque chose v čem); omejiti, usmeriti, brzdati

se rabattre iti dol, spustiti se dol; kreniti v stran, na drugo pot; (nenadoma) se obrniti, figuré nenadoma preiti (sur quelque chose na kaj); omejiti se (sur quelque chose na kaj), zadovoljiti se (s čim), ker ni boljšega; odškodovati se (sur quelque chose pri čem)
en rabattre (figuré) popustiti, izgûbiti iluzije
n'en vouloir rien rabattre vztrajati pri svoji zahtevi
rabattre le caquet à quelqu'un (familier) komu usta zamašiti
rabattre du prix znižati ceno
rabattre les bords de son chapeau sur son front potisniti krajevce klobuka v čelo
rabattre la balle au tennis odbiti žogo proti tlem pri tenisu
rabattre le col de son pardessus zavihati ovratnik pri površniku
rabattre le gibier goniti divjad proti lovcem
rabattre les plis zlikati gube
rabattre de ses prétentions popustiti v svojih zahtevah
il n'y a rien à rabattre pri tem ostane
cette cheminée rabat ta kamin ne vleče dobro, pritiska dim navzdol
le vent rabat la fûmée veter pritiska dim k tlom
se rabattre sur la politique obrniti pogovor na politiko
faute de viande, se rabattre sur les légumes ker ni mesa, se omejiti na zelenjavo, se zadovoljiti z zelenjavo

rail [raj] masculin tračnica; figuré železnica; prevoz po železnici

rail mobile premična tračnica (pri kretnici)
rail conducteur tračnica, ki dovaja električni tok motorju
chemin masculin de fer à rail unique enotirna železnica
grève féminin du rail stavka železničarjev
remettre sur les rails spraviti spet na dobro pot, v tek, v obratovanje
sortir des rails iztiriti se

ràk zoologija crayfish, ZDA crawfish; crab; astronomija Cancer, Crab

ràk samotar zoologija hermit crab; medicina cancer
loviti ràke to catch crawfish (ali crabs)
iti ràkom žvižgat (propasti) to go to the dogs; (umreti) žargon to go west, to go for a burton
šel je ràk om žvižgat (propadel je) he went to the dogs, žargon he kicked the bucket
iti ràkovo pot to go crabwise, to go backwards
postati rdeč kot kuhan ràk to blush a deep crimson, to flush crimson

rakov¹ (-a, -o) Krebs-
rakov kamenček živalstvo, zoologija das Krebsauge
rakove klešče die Krebsschere
figurativno iti rakovo pot den Krebsgang gehen

rákov

rákov povratnik tropic of Cancer
iti rákovo pot to walk crab-fashion, to go crabwise, to go backwards

rákov de l'écrevisse

rakova pot marche ženski spol à reculons
iti rakovo pot (figurativno) rétrograder, progresser à reculons
rakove škarje pince ženski spol d'écrevisse

rákov¹ (-a -o) adj.

1. di, del gambero:
rakove klešče le chele del gambero
gastr. rakova rižota risotto di gamberi
pren. iti rakovo pot andare a ritroso, fare come i gamberi
zool. rakova ličinka nauplio
rakov morski pajek ninfone (Nymphon gracile)
muz. rakov postop andatura a ritroso
obrt. rakov vbod punto indietro, dietropunto

2. astr., geogr. del Cancro:
geogr. Rakov povratnik Tropico del Cancro

rákov del cangrejo

rakova pot (hoja) marcha f retrógrada
iti rakovo pot (fig) ir para atrás, ir de mal en peor; desmedrar(se)

rapiō -ere, rapuī, raptum (indoev. kor. *rep grabiti, ropati; prim. skr. rápas- tegoba, poškodba, gr. ἐρέπτομαι pipam, pulim, žrem, lit. raples klešča, nem. raffen; prim. tudi indoev. kor. *srep, *sr̥p- v gr. ἁρπάζω plenim, ropam, ἅρπαξ grabežljiv, roparski, plenilski, ἁρπάγη grablje, Ἀρπυία Harpija) (po)grabiti

I. splošno tj. v pravem pomenu

1. (pesn.) (z)grabiti, pograbiti, zagrabiti, hitro (urno) ali siloma (po)prije(ma)ti, vzeti (jemati): arma (sc. manu) V., torrem, securim O., ex taberna cultrum L., flammam in fomite V. na netilu hitro prestreči, ujeti, galeam tectis V. hitro prinesti, vzeti, membra toris ali rapi toris Val. Fl. dvigniti se, nigrum colorem O. počrneti, (na) črno se pobarvati, vim monstri O. hitro piti čudodelno moč, hitro se napiti čudodelne moči, hitro vsesati čudodelno moč; abs.: rapiuntque ruuntque O.

2. hitro odvze(ma)ti, hitro odtrg(ov)ati, hitro (iz)trgati, hitro izvi(ja)ti, hitro (iz)puliti: scalas Auct. b. Alx., corpus consulis L., repagula de poste O.

3. hitro (naglo, urno) odvesti, odpeljati, odgnati, odtegniti, potegniti, (naglo) privesti, pripeljati, prignati: rapi V., L., Plin., rapi a domo longius Ci., imperatorem T., totam aciem in Teucros V., rapere Turno mille populos V. urno pripeljati, privesti V., per aequora navem V., rapit ungula currus H., commeatum in naves L. urno spraviti, variis obsita frondibus sub divum H. na dan spraviti, venandi studium homines per nives ac ruinas rapit L. žene; refl.: se rapere dalje (po)hiteti, (s)teči, odriniti (odrivati): H., Ci., Vell., quo te rapis? kam hitiš? O.; pass.: quattuor viginti et milia rapimur raedis H. preletimo (prevozimo); med.: caelum rapitur assidua vertigine O. se neprenehoma vrti.

4. occ.
a) hitro (naglo, urno) vzeti (jemati), prisvojiti (prisvajati) si, osvojiti (osvajati), dobi(va)ti v svoje roke, zasesti (zasedati): castra urbesque primo impetu L., raptis a Caesare cunctis Lucan.
b) preteči kaj, teči skozi kaj, v hitrem teku preleteti (preletati, preletavati): rapere densa ferarum tecta, silvas V., campum Stat.
c) hitro (naglo, urno) gibaje se narediti (delati), vpis(ov)ati, opis(ov)ati, (o)črtati: immensos orbes per humum rapere V.

5. metaf.
a) hitro (naglo, urno) (z)grabiti, dobi(va)ti, odtrg(ov)ati: ut limis rapias, quod … H.; poseb. hitro uži(va)ti, porabiti (porabljati), izkoristiti (izkoriščati), v naglici užiti kaj, dreti za čim, gnati (poganjati) se za čim, oprije(ma)ti se česa, poprije(ma)ti za kaj: Val. Max. idr., oculis postremum lumen radiatum Enn. fr., Venerem V., H., voluptates T., occassionem H., Q., spem acrius in dies T. oklepati se.
b) hitro (naglo, urno) (do)končati, dovršiti (dovrševati), izvršiti (izvrševati), pospešiti (pospeševati), (po)hiteti s čim, pohitriti: gressus Lucan., iter Lucan., Sil. ali viam O. pot hitro prepotovati (prehoditi, prevaliti), inde rapit cursus Lucan. odhiti, rapere transitum Front., nuptias L., auxilia Cels. —

II. s silo (po sili, siloma, nasilno) (od)trgati

1. iztrgati, izdreti, izpuliti, izviti: pilam Ci., aures, nares V. odtrgati, oscula H. s silo vzeti, ukrasti, stirpes H. izruti, izkoréniti, izkoreníniti.

2. nasilno odvesti, odvleči, drpaliti: aliquem ex lustris Pl., raptus Hector equis O. po tleh vlečen; tako poseb.: rapere aliquem in ius Pl., L., in carcerem Suet., ad palum et ad necem Ci., ad mortem cruciatumque Ci., ad supplicium ob facinus Ci., ad carnificem Pl., ad consulem L. vleči, gnati, tirati koga kam (pred koga, v kaj, k čemu); rapere aliquem tudi odnesti (zanesti, odvleči) koga iz njegove domovine (v tuje kraje, v tujino): O., Pr., Stat.

3. kot plen (rop) odvesti, odnesti, vzeti (jemati), ugrabiti, (o)ropati: rapere et clepere discunt Ci., rapere omnes, trahere S., virgines, uxores Ci., H. idr., quantum rapere potuisset Ci., rapere ad stuprum Ci., T. idr. prisiliti, zapeljati, armenta stabulis O.; od tod subst.
a) rapta -ae, f ugrabljenka, odpeljanka: O.
b) raptum -ī, n ugrabljeno, nagrabljeno, nagrabek, rop, plen, grabež, lupež: V., Vell. idr., ex rapto vivere O. ali rapto vivere S. fr., L., V. idr., rapto gaudere L.

4. = diripere (o)pleniti, (o)ropati, izropati, grabiti, siloma vzeti (jemati): Armeniam T.; pesn.: rapiunt feruntque V. (v prozi agunt feruntque, gr. ἄγουσι καὶ φέρουσιν).

5. occ. naglo in prehitro spraviti ob življenje, „spraviti pod zemljo“, vzeti, pobrati, pograbiti, odnesti, ugrabiti (o smrti, boleznih ipd.): V., Plin., Cels., Lact. idr., immaturā morte indignissime raptum esse Plin. iun., improvisa leti vis rapuit gentes H.

6. metaf.
a) ugrabiti, siloma si prisvojiti: commoda ad se Ci., opes ad se, victoriae gloriam in se L.
b) odtrgati, vzeti: simul tecum sola solacia rapta V., almum quae rapit hora diem H.
c) s seboj potegniti (vleči), zvoditi, zapelj(ev)ati, zavesti (zavajati), zanesti (zanašati), (pri)siliti, s seboj privesti: ipsae res verba rapiunt Ci. potegnejo za sabo primerne besede, napeljejo na prave besede, določijo besede, rapere auditorem in medias res H. naglo uvesti (vpeljati, popeljati, postaviti, vreči, potisniti) poslušalca v središče dogajanja (dogodkov), rapere aliquem in adversum V. v propad (propast, uničenje), in deteriorem partem rapere Ter. na hudo obrniti (obračati), sumničiti, consilium in contrariam partem rapere Asin. Poll. ap. Ci. ep. v nasprotje obrniti, sprevračati, rapere in invidiam aliquem Ci. izročiti, izpostaviti, podvreči, rapi in invidiam Ci. vdati se.
d) strastno (močno, silno, nevzdržno) vleči (gnati) koga, zanesti (zanašati), zamakniti (zamikati), premamiti (premamljati), prevze(ma)ti: iudicem Q., ὁρμή, quae hominem huc illuc rapit Ci., animus cupidine caecus ad inceptum scelus rapiebat S., ea (sc. cupiditas) ad oppugnandam Capuam rapit L.; v pozitivnem pomenu: ad divinarum rerum cognitionem … rapi Ci., totos ad se convertit et rapit Ci., omnium oculos hominum in se rapit atque convertit Fl., si tantus amor scribendi te rapit H., utraque forma rapit Pr.
e) tako rekoč kot plen prisvojiti (prisvajati) si kaj, siloma se polastiti (polaščati) česa: rapere dominationem T., Enn. fr. z zakonskim ropom.
f) kot kupec vleči (puliti) se za kako blago: exemplaria librorum certatim rapere Hier.

Opomba: Star. fut. II rapsit Ci. (v zakonskem besedilu); abl. pt. pf. raptabus: Char.

rasta -ae, f (ger. beseda; prim. stvnem. rasta pot, počitek = got. rasta milja) rásta = germanska milja: Hier.

rather¹ [rá:ðə] prislov
prej, rajši, raje; precéj

rather good precéj dober, kar dober
rather good than bad prej dober kot slab
rather a long way precéj dolga pot, precéj daleč
rather before nekaj prej
the rather that... toliko bolj (prej, rajši), ker...
grey rather than white prej siv kot bel
I rather think that... jaz bi prej (skoraj) mislil, da...
I had rather that... jaz bi rajši...
I had rather stay jaz bi rajši ostal
he left rather than join me rajši je odpotoval, kot da bi se mi pridružil
I would rather die than betray him jaz bi rajši umrl, kot ga izdal (se mu izneveril)
he would rather have died than revealed it on bi bil rajši umrl, kot to razkril
I would (had) much rather (not) go jaz bi precéj rajši (ne) šel
thank you, I had rather not hvala, (rajši) ne
his remark was rather foolish njegova opazka je bila precéj bedasta
the play was rather a success (gledališka) igra je imela precejšen uspeh

ráven ravna, -o level, even; (izravnan) levelled; flat; (smer) straight, right; direct

rávna cesta straight road
rávno polje level field
rávna črta straight line, figurativno beeline, as the crow flies
ráven, ravna, -o kot sveča bolt upright, as straight as an arrow
rávne noge straight legs pl
rávna streha flat roof
rávna pokrajina level (ali flat) country
rávna pot je najboljša (figurativno) honesty is the best policy

razšíriti (-im) | razšírjati (-am)

A) perf., imperf.

1. allargare, ampliare:
razširiti cesto, pot allargare la strada

2. allargare, slargare, dilatare; sbarrare:
razširiti roke allargare le braccia
razširiti nosnice, oči dilatare le narici, sbarrare gli occhi

3. propagare, diffondere, divulgare:
razširjati nauke, ideje divulgare dottrine, idee
peč je razširjala prijetno toploto po sobi la stufa diffondeva un piacevole calore per la stanza
kugo so razširile podgane la peste fu diffusa, trasmessa dai ratti

B) razšíriti se (-im se) | razšírjati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. allargarsi, farsi largo; dilatarsi:
proti središču mesta se ulica razširi la strada si allarga verso il centro della città

2. pren. propagarsi, diffondersi, divulgarsi:
ogenj se je hitro razširil il fuoco si propagò rapidamente

realizar [z/c] uresničiti, izvesti, ostvariti, realizirati; vnovčiti

realizar un deseo, un proyecto uresničiti željo, načrt
realizar en dinero vnovčiti
realizar un viaje iti na pot
realizarse uresničiti se, (iz)vršiti se

rebattu, e [rəbatü] adjectif stalno ponavljan, premlet

chemin masculin rebattu shojena pot
sujet masculin rebattu premleta snov
étre rebattu biti sit do grla
j'en suis rebattu, j'en ai les oreilles rebattues do grla sem sit tega