Franja

desmandar preklicati (ukaz), odpovedati

desmandarse postati razuzdan; splašiti se

despabilar utrniti (luč); bistriti (razum); spodbuditi; ukrasti, zmakniti; izpuliti

despabilarse postati živahen; zganiti se; zbrati se
despabilarse los ojos oči si pomencati

dessaler [dɛsale] verbe transitif odvzeti sol; figuré napraviti pametnejšega, bolj izkušenega

se dessaler izgubiti slanost, figuré postati prebrisan
dessaler de la morue en la faisant tremper odvzeti sol polenovki z namočitvijo v vodi
il commence à se dessaler postaja pametnejši

dessaouler [dɛsule] verbe transitif iztrezniti

se dessaouler iz trezniti se, postati zopet trezen

dessécher [dɛseše] verbe transitif (po)sušiti, izsušiti; figuré otopiti, ohromiti

se dessécher posušiti se, shujšati, figuré postati trd, brezčuten, hladen, otopeti
dessécher le cœur otopiti čustva

dessoûler [dɛsule] verbe transitif iztrezniti

se dessoûler iztrezniti se, postati zopet trezen

destemplar motiti, v nered spraviti

destemplarse prehladiti se; postati neuglašen; postati nepravilen (pulz)

desvanecer [-zc-] razpršiti; raztresti; uničiti

desvanecer una duda razpršiti dvom
desvanecerse izpuhteti, izginiti; omedleti; ošaben postati
desvanecerse por a/c vroče težiti za čem

deutlich razločen, jasen, direkten; Preisanstieg: občuten; etwas deutlich sagen povedati naravnost; deutlich werden eine Sache, Sachlage: postati očiten, beim Sprechen: povedati naravnost; etwas deutlich machen ponazoriti

dȉgnuti dȉgnem, nedol. tudi dȉći, aor. dȉgoh dȉže, dȉgosmo, del. dȉgao dȉgla; dȉgnuvši in dȉgavši; dȉgnut -a -o
I.
1. vzdigniti, dvigniti: dignuti kamen, kotvu, koga na konja, rukavicu, komad hartije
2. ukiniti, opustiti: dignuti ruke od čega
3. pregnati: dignuti divljač sa legala
4. začeti: dignuti parnicu protiv koga, hajku na koga
5. pomagati, moralno podpreti: ti si me svojim riječima digao
6. postaviti: dignuti kuću, spomenik
7. vzdigniti: dignuti rnku na koga
8. pospraviti: dignuti sto poslije, posle ručka
9. zbrati: dignuti vojsku
10. ukrasti: on digne što stigne
11. zvišati: dignuti cijene, cene
12. narediti: dignuti larmu, viku
13. dvigniti: dignuti novac u banci
14. potencirati, kubirati, kvadrirati: dignuti broj na kub, na kvadrat, na treći, na drugi stepen
15. dignuti rep postati ošaben; dignuti rogove pokazati roge
II. dignuti se
1. vzdigniti se, vstati: danas sam se rano digao
2. upreti se: Srbi se digoše na Turke; Jugosloveni se digoše na okupatore

dilater [dilate] verbe transitif, physique raztezati; (raz)širiti, povečati; figuré razveseliti (srce)

se dilater raztezati se, razširiti se, postati širok
la chaleur dilate le corps toplota razteza telo
les rails se dilatent au soleil tračnice se raztezajo v soncu
son cœur se dilate de joie srce se mu širi od veselja
avoir le cœur dilaté biti veselo razpoložen
se dilater les poumons globoko (za)dihati
se dilater la rate (figuré) od srca, zelo se smejati

dīlūcēscō -ere -lūxī (—) (incoh. glag. dīlūcēre)

1. (o dnevu) zasvitati se, napočiti, priti: omnem crede diem tibi diluxisse supremum H., die, qui post eam noctem diluxerit Gell.; pren.: donec diluxit rerum genitalis origo Lucr. dokler se ni pokazal v svetli luči, ut quae pertinent ad Christum et ecclesiam dilucescant Aug. da se razsvetli, ista dilucescant allucente misericordiā tuā Aug., etiam tardioribus dilucescere haec possunt Aug. jasno postati.

2. brezos. dīlūcēscit svita se, dani se: Ci., L.; pren.: discussa est caligo … ; diluxit Ci. zdanilo se je.

dimagrare

A) v. tr. (pres. dimagro) sušiti:
dimagrare un terreno narediti zemljišče nerodovitno

B) v. intr. hujšati, omršaveti, postajati suh:
dimagrare a vista d'occhio vidno hujšati
dimagrare come un chiodo postati suh kot trska

dissiper [disipe] verbe transitif razsipavati, (po)tratiti, zapraviti; razpršiti; razgnati, raztresti; delati nepazljivega, nediscipliniranega

dissiper le brouillard, la fumée, les craintes, les espoirs razpršiti meglo, dim, bojazni, upanja
dissiper sa fortune zapraviti svoje premoženje
dissiper sa santé, sa jeunesse en débauches zapravljati, uničevati si zdravje, mladost v razuzdanosti
cet élève dissipe ses voisins ta učenec povzroča nepazljivost, nedisciplino svojih sosedov, kvari, odvaja od dela svoje sosede
se dissiper razpršiti se, izginiti; postati lahkomiseln; razvedriti se
les élèves se dissipent en fin de journée učenci imajo nekaj razvedrila ob koncu dneva
dissipé zabave željen, lahkomiseln, razbrzdan, razuzdan
élève dissipé raztresen, nepazljiv, nediscipliniran učenec
être dissipé biti nepazljiv, nediscipliniran
mener une vie dissipée lahkomiselno, razbrzdano, razuzdano živeti

distance [distɑ̃s] féminin razdalja, oddaljenost, (časovni) odmik; sport (tekmovalna) proga; (socialna, stanovska, civilizacijska pomembna) razlika

à distance iz oddaljenosti, od daleč
à courte, à faible, à petite distance v majhni razdalji
c'est à peu de distance to ni daleč
à quelques années de distance po nekaj letih
à distances égales v enakih razdaljah
de distance à distance v (nekaterih) razdaljah, od razdalje do razdalje
distance d'arrêt (automobilisme) zavorna razdalja
distance focale (optique) goriščna razdalja
distance parcourue prevožena, preletena razdalja
distance de tir strelna razdalja
appréciation féminin des distances ocenitev razdalj
il est meilleur sur cette distance (sport) on je boljši na tej progi
garder ses distances držati razdaljo, ne postati preveč familiaren
mesurer une distance au pas izmeriti razdaljo s koraki
prendre ses distances (sport) vzeti razdaljo, odmik
rapprocher les distances (figuré) zabrisati (stanovske) razlike
tenir quelqu'un à distance držati odmik, distanco od koga, ne mu dati (priti) do sebe

distinguer [distɛ̃ge] verbe transitif razločevati, razlikovati; karakterizirati; spoznati, jasno videti; odlikovati; da(ja)ti prednost (quelqu'un komu)

se distinguer razlikovati se (de od); odlikovati se; postati razločen, jasen
les jumeaux sont difficiles à distinguer dvojčke je težko razlikovati
je ne distingue pas le seigle du blé ne ločim rži od pšenice
distinguer une maison à l'horizon razločiti, spoznati, jasno videti hišo na obzorju
sa démarche le distingue immédiatement takoj ga je lahko spoznati po njegovi hoji
se distinguer par son savoir odlikovati se po svojem znanju

docteur [dɔktœr] masculin doktor; zdravnik

docteur en droit, en médecine, ès lettres, ès sciences, en théologie doktor prava, medicine, filozofije, naravoslovnih znanosti, teologije
femme féminin docteur doktorica; zdravnica
docteur de l'Eglise cerkveni učitelj
docteur de la Loi pismouk
elle est docteur ès sciences ona je doktor(ica) naravoslov-nih znanosti
passer, être reçu docteur promovirati; postati doktor

doktor samostalnik
1. (znanstveni naziv) ▸ doktorKot dvakratni doktor (filozofije in teologije) je bil vseskozi povezan s pedagoškim delom. ▸ Két doktorátusa van (filozófiából és teológiából), de mindvégig kapcsolatban volt a pedagógiai munkával.Po izobrazbi je farmacevt in doktor kemije. ▸ Végzettsége szerint gyógyszerész és vegyészdoktor.Povezane iztočnice: doktor znanosti, častni doktor

2. (zdravnik) ▸ orvos, doktor Doktor me je zasul z informacijami, da ima mož previsok krvni tlak, da ima močno povišan sladkor v krvi in zelo obolela jetra. ▸ Az orvos elárasztott információkkal: a férjemnek magas a vérnyomása, jelentősen magas a vércukorszintje és nagyon beteg a mája.
Bolničarke so me odpeljale k doktorju. ▸ Az ápolónők elvezettek a doktorhoz.
Sopomenke: zdravnik

3. lahko izraža posmeh (o obvladovanju področja ali spretnosti) ▸ doktorSicer pa je pri nas že moški nogomet na precej nižji ravni kot na zahodu – na stadionih je težko zbrati večje število ljudi in tako za Evropo zaostajamo tudi v finančnem smislu, ugotavlja "doktor nogometa". ▸ Egyébként pedig nálunk a férfi labdarúgás is sokkal alacsonyabb szinten van, mint nyugaton – nehéz nagy tömegeket bevonzani a stadionokba és pénzügyi szempontból is le vagyunk maradva Európához képest, állapítja meg a „futballprofesszor”.11 "doktorjev nogometa" ne more premagat 10 igralcev Chelseaja, ko se borijo za Evropo. ▸ Tizenegy „futballprofesszor” nem tudja legyőzni a Chelsea tíz játékosát, amikor azok Európáért küzdenek.
Veliki ljubljenec ljubljanske nogometne publike je vidno šepal. Boleča grimasa na obrazu doktorja preigravanja. ▸ A ljubljanai labdarúgáskedvelők nagy kedvence láthatóan sántított. Fájdalmas grimasz rajzolódott ki a cselprofesszor arcára.
Ali ni eden od podpornikov tega sijajnega projekta tudi doktor za davčne utaje? ▸ Ennek a zseniális projektnek az egyik támogatója nem az adócsalás doktora?
Zakaj so fliperji izginili iz našega vsakdana, je začel moj sogovornik, doktor za fliperje, ki zgodovino teh igralnih avtomatov zelo dobro pozna. ▸ Miért tűntek el a flipperek a mindennapi életünkből, kezdte beszélgetőpartnerem, egy flipperdoktor a beszélgetést, aki jól ismeri e gépek történetét.

dolgočásen prid., нудни́й прикм., неціка́вий прикм., доку́чливий прикм.

• postáti dolgočásen обри́днути

domač (-a, -e)

1. hiša: das Elternhaus
domača vas das Heimatdorf
domači kraj der Heimatort

2. iz domače hiše, domačega kraja, okolja, dežele: heimisch, einheimisch, eingeboren; prebivalstvo: eingesessen, ortsansässig; (avtohton) tudi za divjad: bodenständig, autochthon; (dobro znan) vertraut, wohlvertraut
domače ognjišče Heim und Herd

3. iz domovine, v domovini: heimatlich
domača kuhinja die Landesküche
narejen v državi: im Inland hergestellt
domači trg der Inlandsmarkt
domača cena der Inlandspreis
domača pasma die Landrasse
domača poraba der Binnenkonsum
domača prodaja der Inlandsabsatz
domača sorta die Landsorte
domača valuta die Landeswährung, Inlandswährung
let na domači progi letalstvo der Inlandflug
domači oddelek die Inlandsabteilung

4. doma narejen: hausgemacht, Hausmacher- (klobasa Hausmacherwurst); [selbstgemacht] selbst gemacht, pivo: [selbstgebraut] selbst gebraut, pecivo, kruh: hausgebacken
domača pijača (delanec) der Haustrunk
domače jajce das Landei
domače maslo die Bauernbutter, Landbutter
domače platno die Hausleinwand

5. na domu, doma: Heim-, Haus- (golob die Haustaube, jopič die Hausjacke, koncert das Hauskonzert, kunec das Hauskaninchen, der Stallhase, glasba die Hausmusik, halja der Hausmantel, hči die Haustochter, kokoš das Haushuhn, koza die Hausziege, lekarna die Hausapotheke, mačka die Hauskatze, naloga Hausarbeit, Hausaufgabe, nega Hauspflege, Hauskrankenpflege, obleka der Hausanzug, obrt das Hausgewerbe, raba der Hausgebrauch, raca die Hausente, žival das Haustier, delo die Hausarbeit, obrtniška dela das Heimwerken, zdravilo das Hausmittel, das Hausmittelchen)
domači mojster der Bastler, der Heimwerker
domači pes der Haushund
domači učitelj der Hauslehrer, der Privatlehrer
domači naslov die Privatadresse
domača hrana die Hausmannskost

6.
biti domač ein und aus gehen, sich heimisch fühlen
postati domač heimisch werden