Franja

primér example; instance; case; illustration; (vzorec) model, pattern

kot na primér... such as...
za primér, kot primér as an example, as an illustration; by way of example
na primér for instance, for example, e.g.
v tem priméru in that case, in this instance
v vsakem priméru in any case, at any rate
v priméru, da... in case...
za vsak primér at all events
v najslabšem priméru at the worst, if the worst comes to the worst
v skrajnem priméru at a stretch, (največ, maksimalno) at the outside
brez priméra matchless, unparalleled, unprecedented
jaz, na primér... I, for one,...
po priméru... following the example of, in imitation of
v najboljšem priméru at the best
v devetih primérih od desetih nine times out of ten
precedenčen primér precedent
slab primér a poor example
svarilen, strašilen primér a deterrent example, an awful warning
kričeč primér a blatant case (ali example)
šolski primér a copybook case, a test case
tipičen, šolski primér test case
smrtni priméri fatal cases pl
moramo biti pripravljeni za vsak primér we must be ready for any contingency
krutost, ki nima (ji ni) priméra an act of unexampled (ali unprecedented) cruelty
dati primér to set an example
dajati dober primér komu to set a good example to someone
vzemi brata za primér! follow your brother's example, model yourself on your brother
kaznovati koga za primér (zgled) to make an example of someone
postaviti kot primér to set an example
navesti kot primér to exemplify, to instance, to cite as an example
naj vam navedem le nekaj primérov let me cite a few instances only
slediti priméru kake osebe to follow someone's example
služiti za primér to exemplify, to serve as an example
primere nudi... examples are afforded by...
ti priméri naj zadoščajo these instances may suffice

principio moški spol začetek, izvor, izhodišče; baza, načelo, princip; glavna jed (po juhi); prikuha

al principio v začetku
muy al principio takoj v začetku
del principio al fin od začetka do konca, od glave do nog
en (su) principio pravzaprav, načelno, v principu
por principio načelno, iz principa
lo tengo por principio to je moje načelo
comenzar desde el principio od kraja začeti
dar principio (a) začeti (z)
sentar como principio postaviti kot načelo
tomar (tener, traer) principio izvirati, imeti izvor ali nastanek, nastati
principios pl nravna načela; osnovno znanje
hombre de principios dosleden človek
a principios del mes v prvih dneh meseca
en principios v začetnem stadiju
en los principios v začetku
todos los principios son penosos, todo principio es difícil vsak začetek je težak
es cuestión de principios to je načelno vprašanje

prisloniti (prislónim) prislanjati anlehnen, lehnen an, anlegen; (postaviti, pristaviti) anstellen, ansetzen

probar [-ue-] poskusiti, pomeriti (obleko); preskusiti, na preskušnjo dati; pokusiti; dokazati; prilegati se; spodobiti se; prijati

probar la coartada dokazati svoj alibi
probar las fuerzas preskusiti moči
probar la paciencia postaviti potrpežljivost na preskušnjo
probar bien (mal) dobro (slabo) deti

problem [prɔ́bləm] samostalnik
problem, težka naloga, težko vprašanje, sporna zadeva
matematika računski problem

to set a problem postaviti problem
I'm facing a problem stojim pred problemom

problém problem; figurativno (uganka) puzzle, riddle, enigma

to mi je problém I find this a problem
loviti se z nekim problémom to deal with a problem
to je tvoj problém (tvoja skrb) that's your problem
lotiti se probléma to tackle a problem, to grapple with a problem
rešiti problém to solve a problem
staviti težak problém to pose a weighty problem
postaviti komu problém to set someone a problem
poglobiti se v problém to get down to a problem
kako si morejo privoščiti tak luksus, je zame problém it's a mystery (ali it beats me) how they manage to live in such style
priti do jedra probléma (figurativno) to get to the root (ali the heart) of the matter, pogovorno to get down to the nitty-gritty

prȍdaja ž prodaja, prodaj: prodaja povrća; javna prodaja; prodaja na malo, na veliko; prodaja na otplatu prodaja na obroke; kuća je na -u hiša je na prodaj; iznijeti na -u postaviti na prodaj

prō-ferō -ferre -tulī -lātum (prō in ferre)

I.

1. iz česa prinesti (prinašati), vzeti (jemati), iznesti (iznašati): Pl., Plin. iun., Gell., Suet. idr., telum, quod latebat, protulit N., tormenta armaque ex oppido C. (v predajo), nummos ex arca Ci., pecuniam alicui (sc. ex aerario) C. dati komu, za koga, litteras proferre atque aperire Ci., commeatus ex agris deviis in viam L.; od tod: matres liberos in conspectum proferebant C. so nosile kazat, so kazale, alterae (sc. tabulae testamenti) … Alexandriae proferebantur C. prepis (oporoke) se je našel (so našli); (kak telesni ud) (po)moliti (pomaljati), iztegniti (iztegovati, iztezati), stegniti (stegovati): linguam in tussiendo Pl., caput O., rana profert caput e stagno Ph., proferre digitum Ci., manum Pl., dextram extra sinum, pedem alterum longe, sinistrum humerum Q.; se proferre dvigniti (dvig(ov)ati) se, vzdigniti (vzdigovati) se, prikaz(ov)ati se, pojaviti (pojavljati) se, (po)kazati se (poseb. o zvezdah): dracone e pulvino se proferente Suet., proferunt se stellae Plin., ignoras quo laeta Venus se proferat astro Iuv., syllabas non proffere Q. ne izgovarjati, taurum profert terra Plin. iun. rodi, rojeva; (o drevesih) pognati (poganjati), narediti (delati): semen Plin., nec frondes virides neque umbras Val. Fl.; (o slikarju) na svetlo (ogled) postaviti (postavljati), razločno izraziti (izražati), jasno poudariti (poudarjati): venas Plin.; occ. prinesti: proferrem libros, si negares Ci.

2. metaf. na dan (na plan, pred oči, v javnost) spraviti (spravljati), naznaniti (naznanjati), razglasiti (razglašati), raznesti (raznašati), razširiti (razširjati), (po)kazati, prikaz(ov)ati, razode(va)ti, odkri(va)ti, razkri(va)ti, objaviti (objavljati), iznajti (iznajdevati) (naspr. continere, custodire): aliquid palam Ter., aliquid in aspectum lucemque Ci., aliquid in medium Ci., opes in medium Cu. državi v korist zložiti, foras Ci., facinus flagitia Ci., secreta animi Plin., artem Suet. prikazovati, izvrševati, artes H. ustvarjati umetelna dela (umetnine), arte iurgia Pr., artem Ci. ali enses Tib. iznajti, ingenium T. ali studia sua Plin. iun. svetu (po)kazati, proferre se Plin. iun., Sen. ph. kazati se svetu, vzbuditi (vzbujati) pozornost sveta, predstaviti (predstavljati) se ljudem, proslaviti (proslavljati) se, aliquem ad famam T. proslaviti koga, aliquem ad studia vulgi T. priporočiti koga naklonjenosti ljudstvu, orationem Ci. ep. objaviti (naspr. custodire), prolata oratio Don. predavan, predstavljen, (ustno) podan, javno govorjen; occ. omeniti (omenjati), reči, povedati, govoriti o čem, navesti (navajati), predstaviti (predstavljati), opis(ov)ati: satis est unam rem proferre N., exempla, testes Ci., testimonia N., progeniem suam ab avo Ter., quid vinolentiam tuam proferam? Ci. zakaj (čemu) bi govoril o … ? —

II.

1. dalje, naprej nesti, naprej pomakniti (pomikati), naprej premakniti (premikati): gradum Pl. ali gradum pedum Enn. ap. Fest. ali passus Lucr. naprej iti, naprej korakati; pren.: pedem proferre H. prosto (brez ovir, ne spotikaje se) napredovati; kot voj. t.t.: vineas Hirt. naprej pomakniti, naprej poriniti, signa ali castra L. dvigniti se, vzdigniti se, odriniti, odpraviti se, oditi, (od)iti na pot, odpotovati, arma L., Cu. prodreti (prodirati).

2. metaf.
a) raztegniti (raztegovati, raztezati), (raz)širiti (razširjati): castra, munitiones C., pomerium L., fines agri publici L.; pren.: fines officiorum Ci.; kot navt. t.t.: navigare prolatis pedibus Plin. ali prolato pede transversos captare notos Sen. tr. ob vetru (z vetrom, ob pomoči vetra) jadrati; occ. podaljš(ev)ati: beatam vitam usque ad rogum Ci., video memoriam soceri mei pulcherrimis operibus proferri Plin. iun.
b) odložiti (odlagati), preložiti (prelagati), odlašati, odgoditi: Ter., Ca. ap. Gell., Gell. idr., diem L., H., Ci. ep., diem de die Iust., tempus L. odlašati, fata parentis V. smrtni dan, dan smrti, honorem T., periculum Suet., res in annum L.; res proferre javne posle (javne zadeve) preložiti (prelagati), prekiniti (prekinjati), res prolatae odmor v javnih poslih (zadevah), prekinitev javnih poslov (zadev), sodni prazniki, sodne počitnice: Pl. idr., ante res prolatas Ci., ea prudentia Romae rebus prolatis nihil valet Ci., p. exercitum L. odložiti vojaški zbor, odložiti zborovanje (glasovanje) vojske, odložiti vojaško skupščino.
c) naprej (po)gnati: si paulo longius pietas et fraternus amor Caecilium protulisset Ci., prolatus (prevzet, pod vplivom) ab ira Lucan.

3. pred sebe (predse) iztegniti, pred sabo držati, predse podržati: prolato aere (ščit) astitit Enn. ap. Fest.

prō-moveō -ēre -mōvī -mōtum (prō in movēre)

1. naprej pomakniti (pomikati): machinationes C., scalas et machinamenta T., onera Col., saxa vectibus C., hortos pensiles rotis in solem Plin., unum pedem triclinio Ph., calculum Q., calculum vehementer ali ad plagam Cels.; nihil promoves (sc. te) Ter. nič se ne premakneš (z mesta), ibi te videbo et promovebo Ci. ep. in te spravim na noge = te vzamem kot gosta s seboj domov; occ.
a) kot voj. t.t. zaukazati (veleti), da se (vojska) podviza, zaukazati (veleti), da se (vojska) pomakne naprej, zaukazati premik naprej: legiones C., exercitum in Aetoliam Iust., aciem longius ab adversariorum copiis Auct. b. Afr., eodem die castra promovit C., promovere castra ad Carthaginem ali in agrum Ruscellanum L.
b) kako zgradbo pomakniti (pomikati), podaljšati (podaljševáti, podaljšávati) do kake točke: aggerem ad urbem L., his de causis iam promovit Hispania (sc. fossas ad mare) Plin., brachia usque eo, quo telum ex oppido adici non posset Auct. b. Afr., in balneariis assa in alterum angulum Ci. ep. premestiti.
c) razširiti (razširjati), raztegniti (raztegovati, raztezati), povečati (povečeváti, povečávati), razmakniti (razmikati): imperium O., terminos imperii Plin., moenia Ostiā tenus Suet., vires immensum in orbem O.
d) kot medic. t.t. izviniti (si), izpahniti (izpahovati) (si), med. izviniti se, zviti se, izpahniti (izpahovati) se: femur in omnes quattuor partes promovetur Cels., in palma assa interdum suis sedibus promoventur Cels.
e) metaf. odgoditi na poznejši čas, preložiti (prelagati), odložiti (odlagati): quantum huic promoveo nuptias Ter.

2. metaf.
a) pospešiti (pospeševati), spešiti, podpreti (podpirati), omogočiti (omogočati) napredek (uspeh, uspevanje) česa, povzdigniti (povzdigovati), opraviti (opravljati), dognati: Gell. idr., doctrina vim promovet insitam H., praesens quando promoveo parum Ter., his vocibus tantum promotum est, ut … Iust.; refl. = uspe(va)ti, napredovati: promovere in studio facundiae Gell.
b) pri kakšni funkciji, časti, službi na višjo stopnjo povzdigniti (povzdigovati), povišati (poviševati), promovírati: Aug. idr., aliquem in praefecturam aerarii Suet., vetus miles, ab humili ordine ad eum gradum promotus Cu.; v pass. z dvojnim nom.: Lupicinus promotus magister equitum Amm.; occ.: iudices promovere Lamp. postaviti za, določiti za, imenovati za.
c) na dan spraviti (spravljati): arcana loco (iz dna srca) H. — Od tod adj. pt. pf. prōmōtus 3 naprej pomaknjen v času = pozen: promota nocte Ap.; subst. prōmōta -ōrum, n = prōducta -ōrum (gl. pod prō-dūcō) = gr. προηγμένα: Ci.

Opomba: Sinkop. plpf. promorat: H., Ph.

(*prōmptus), abl. -ū, m (prōmere) le v zvezi in promptu z glag.

1. vidnost, opaznost: in promptu esse Ci. idr. biti očiten, biti viden, biti opazen, biti javen, biti na očeh (pred očmi), biti navzoč, biti na dlani, in promptu ponere (naspr. contegere et abdere) Ci. postaviti na ogled (na videlo, pred oči), razkri(va)ti, in promptu habere S., O. očitno kazati, razkri(va)ti, gerere iram in promptu Pl. jasno (na zunaj) kazati jezo.

2. pripravljenost: in promptu esse biti pripravljen, biti pri roki, biti na razpolago: omnia, quae in promptu erant, diripueret L., ea dicam, quae mihi sunt in promptu Ci., in promptu habere Ci. pripravljeno (pri roki, na razpolago) imeti.

3. lahkost: in promptu esse biti lahko, biti udobno: nec tibi in promptu est quadrupedes regere O.

prō-patulus 3 (prō in patulus) naprej (navzpred) odprt, širok, prost, plan, raven: aestivo tempore in loco propatulo (sc. cenitabant) Varr. ap. Non., in aperto et propatulo loco signa duo sunt Ci. Od tod subst.

1. prōpatulum -ī, n odprto(st), odprt prostor

1. in propatulo
a) na odprtem prostoru, na prostem, na prostini, na čistini, na planem, pod milim nebom, zunaj: Plin. iun., Val. Max., in propatulo epulari L.; s samim abl.: Mossyni propatulo nascuntur Mel.; occ. preddvor, preddverje, pridvor(je), predhišje: apparata convivia omnibus in propatulo aedium fuerant L., statuas in propatulo domi (gen.) abiecit N.
b) metaf. javno, očitno, ob navzočnosti (prisotnosti) koga: Ap., in propatulo esse Gell. biti vidno (očitno), pudicitiam in propatulo habere S. javno izpostavljati = javno prodajati, javno ponujati (postaviti) naprodaj, servitium in propatulo spectare T. očitno (jasno) pred seboj imeti.

2. prōpatula -ōrum, n očitne (vidne) stvari (naspr. secreta): Aug.

proti¹ [ó] prislov

1. dagegen
biti proti gegen (etwas) sein, dagegen sein
imaš kaj proti? hast du (etwas) dagegen?
glas proti die Gegenstimme (s štirimi glasovi proti mit vier Gegenstimmen)

2. z glagoli: dagegen-, entgegen- (delovati dagegenwirken, entgegenarbeiten, entgegenwirken, imeti povedati entgegenhalten, nastopiti entgegentreten, postaviti proti sovražniku dem Feind entgegenstellen)

provision¹ [prəvížən] samostalnik
skrb, ukrep, priprava
pravno odločba, predpis
ekonomija klavzula, pogoj, pridržek; nabava, preskrba; zaloga
množina živež, zaloga živil

to make provision for pripraviti vse potrebno za kaj
to make provision against zavarovati se pred
pravno to make a provision postaviti pogoj
pravno to come within the provisions of the law soditi v zakonske predpise
pravno under usual provisions pod običajnimi pogoji
ekonomija provision of funds kritje
provision merchant (ali dealer) špecerist

proviso [prəváizou] samostalnik (množina provisos)
pravno pogoj, klavzula, pridržek

under the proviso pod pogojem
to make it a proviso that postaviti pogoj, da

pŕst, pŕsta anat dedo m

nožni prst dedo m del pie
prst me boli tengo un dedo dolorido, tengo un panadizo
dati jih komu po prstih darle a alg en los nudillos
držati prste proč od guardarse de tocar a/c, no meterse en el asunto
gledati komu (ostro) na prste (fig) vigilar de cerca (ali no perder de vista) a alg, mirar a alg las manos
gristi si prste (od jeze) morderse los dedos
iti po prstih ir (ali andar) de puntillas
imeti kaj v malem prstu (fig) tener a/c en la punta de los dedos, saber a/c por los dedos
imeti svoje prste zraven (pri čem) estar mezclado en el asunto, fam andar en el ajo
(na)šteti na prste contar por los dedos
oblizovati si prste za čem chuparse los dedos de gusto con a/c; comerse los dedos por a/c
opeči si prste quemarse los dedos, (fig tudi) pillarse los dedos
s prstom ne migniti no mover ni un dedo
položiti prst na rano poner el dedo en la llaga
oviti koga okoli prsta fam meterse a alg en el bolsillo
lahko ga okoli prsta oviješ (fig) se puede hacer con él lo que se quiera; es blando como la cera
svoje prste v vse vtikati (fig) meter los dedos en todo
pomoli mu prst, pa bo zagrabil celo roko dale el dedo y se tomará la mano; entra por la manga y sale por el cabezón
postaviti se na prste nog empinarse sobre los pies

pūblicō -āre -āvī -ātum (pūblicus)

1. narediti (delati), razglasiti (razglašati), proglasiti (proglašati) kaj za državno last, v imenu države zaseči (zasegati), zapleniti (zaplenjevati), odvze(ma)ti, konfiscirati: bona C., L., N., Plin. iun., privata Ci., pecuniam L., pecunias S., regnum C., agros Ci., aurarias T.; meton.: Ptolemaeum Ci. Ptolemajevo imetje, libertinos Suet. imetje osvobojencev.

2. vse ljudi (vse ljudstvo, občinstvo) udeležiti (udeleževati) česa, vse ljudi (vse ljudstvo, občinstvo) narediti (delati) deležne česa, v javno (upo)rabo prepustiti (prepuščati), v javno (upo)rabo izročiti (izročati), za javno (upo)rabo določiti (določati), za javno (upo)rabo (za javni namen) ustanoviti (ustanavljati): Naev. ap. Prisc., Vell. idr., Aventinum L. (v zazidavo, v pozidavo), silvae et ambulationes in usum populi Suet., bibliothecam Plin., bibliothecas Suet., simulacrum Suet. javno postaviti, corpus suum vulgo Pl. ali pudicitiam T. javno nastaviti (nastavljati), javno proda(ja)ti = prostituirati (se); tako tudi: utrum tibicina debeat publicari Q.

3. occ.
a) javno (po)kazati, javno dokaz(ov)ati: studia sua T., ingenium, virtutem Sen. ph., se Suet. javno nastopiti (nastopati).
b) objaviti (objavljati), izda(ja)ti, razode(va)ti, razkri(va)ti, da(ja)ti na svetlo (na plan(o)): Plin. idr., epistulas, orationem, oratiunculam Plin. iun., libellos Suet., reticenda Iust.

puerta ženski spol vrata, duri; izhod, dohod

puerta accesoria stranska vrata
puerta caediza samozaklopna vrata, loputnica
puerta cochera široka vežna vrata (za vozove)
puerta corrediza smična vrata
puerta de escape zadnja vrata
puerta excusada tajna vrata
puerta falsa slepa vrata
puerta franca prost vstop; trg oprostitev carine
la Puerta Otomana, la Sublime Puerta (turška) Visoka porta
puerta secreta tajna ali slepa vrata
puerta de socorro zasilni izhod
la Puerta del Sol glavni trg v Madridu
puerta trasera zadnja vrata
puerta ventana balkonska vrata
puerta vidriera steklena vrata
a puerta cerrada tajno, za zaprtimi vratmi
juicio a puerta cerrada sodna razprava za zaprtimi vratmi
a la puerta pred vratmi
de puerta en puerta od hiše do hiše
en puerta (pop) zelo kmalu, bližnji, preteč (nevarnost)
por la puerta de los carros brezobzirno, surovo
andar de puerta en puerta (od vrat do vrat) beračiti
cerrar la puerta (fig) komu pot zapreti
coger, tomar la puerta oditi
dar a uno con la puerta en la cara (ali en las narices, en los hocicos, en los ojos) komu vrata pred nosom zapreti
enseñarle a uno la puerta de la calle (fig) komu vrata pokazati
pasar por la puerta oditi skozi vrata
poner a uno en la puerta (de la calle) koga skozi vrata (na cesto) vreči
puertas pl vratarina
a puertas abiertas javno
las Puertas de Hierro Železna vrata
coger entre puertas a uno koga v zadrego spraviti, v kozji rog ugnati
dejar por puertas koga pred vrata postaviti, iz službe vreči
echar las puertas abajo krepko potrkati na vrata
llamar a las puertas (de) na vrata potrkati, za pomoč prositi
esto es poner puertas al campo (fig) to se pravi doseči nekaj nemogočega
quedar(se) por puertas priti na beraško palico
tener todas las puertas abiertas (fig) biti povsod sprejet z odprtimi rokami
ver ya la muerte en puertas (fig) boriti se s smrtjo

Punkt, der, (-/e/s, -e) Satzzeichen, Dezimalpunkt: pika; Mathematik, Sport, der Tagesordnung, figurativ točka; Typographie enota; der springende Punkt jedro; Punkt zehn točno ob desetih; schwacher/neuralgischer Punkt figurativ šibka točka; der Punkt auf dem i pika na i; toter Punkt mrtva točka; einen Punkt setzen/stellen/machen postaviti/narediti piko ( tudi figurativ ); auf den Punkt genau do pičice natančno; auf den Punkt kommen priti do bistva; Punkt für Punkt točko za točko; im Punkt (der Ehre) v vprašanjih (časti); ohne Punkt und Komma reden govoriti kot dež

punta¹ f

1. ost, konica; konec, vrh:
la punta del coltello konica noža
la punta del campanile vrh zvonika
punta secca umet. suha igla
avere qcs. sulla punta delle dita kaj znati na pamet
avere qcs. sulla punta della lingua imeti kaj na jeziku
camminare in punta di piedi hoditi po prstih
prendere qcn. di punta pren. komu odločno kljubovati, komu se postaviti po robu
prendere qcs. di punta pren. česa se odločno lotiti
scrivere, parlare in punta di penna pren. pisati izumetničeno, afektirano

2. ekst. pren. konica:
ore di punta prometne konice

3. ekst.
pattuglia di punta voj. patrulja predhodnica
uomo di punta prvi človek, najvidnejši predstavnik; šport
uomo di punta, punta prvi, čelni igralec

4. tehn. sveder:
punta elicoidale spiralni sveder
punta fonografica gramofonska igla

5. drobec; ščepec

6. geogr. vrh (gore); zemeljski jezik

7. etnol. konica

8. alpin. konica (na derezah)

9. (spunto) cik

10. med.
punta d'ernia začetna kila

11. veter., kulin.
punta di petto (goveje, telečje) prsi

puntilla ženski spol konica; oster rob; ameriška španščina čipka; kolešček za testo

dar la puntilla (bika) zabosti v tilnik; fig komu zadati smrtni udarec
de puntillas po prstih; čisto tiho
ponerse de puntillas postaviti se na konice prstov; fig trdovratno vztrajati pri svojem mnenju