Franja

avvantaggiare

A) v. tr. (pres. avvantaggio)

1. koristiti; dati prednost:
avvantaggiare la comunità koristiti skupnosti

2. pospešiti, pospeševati, izboljšati:
avvantaggiare l'agricoltura pospeševati kmetijstvo

B) ➞ avvantaggiarsi v. rifl. (pres. mi avvantaggio)

1. imeti korist, okoristiti se:
nessuno si avvantaggerà di questo provvedimento od tega ukrepa ne bo imel nihče koristi

2. pridobiti (čas, prostor):
lavorava anche le feste per avvantaggiarsi del tempo concessogli delal je tudi ob praznikih, da bi bolje izrabil čas, ki ga je imel na razpolago

3. prekositi, prekašati:
avvantaggiarsi sui concorrenti prekositi tekmece

baba² [baba] adjectif, familier osupel

en être, en rester baba osupniti, ostrmeti (ob tem)

bȁbin -a -o babin, babičin; -a dušica bot. materina dušica; -a svila gl. babinjaci; -a žila bot. krvomočnica, Geranium; -o ljeto babje poletje, toplo vreme v pozni jeseni; -o uho bot. Peziza aurantia; -i dani = -i jarci = -i kozlići = -i pozajmenici = -i ukovi nestanovitno vreme ob koncu zime, v marcu in aprilu; -e sreće biti ne imeti sreče; za -o brašno šaljiv odgovor na vprašanje: Zašto -- Odgovor: za babino brašno

babines [babin] féminin, pluriel viseče ustnice (pri opici, kameli); familier ustnice

s'en donner par les babines (familier) jesti z velikim tekom, za dva
s'en lécher les babines (familier) prste si oblizovati (ob tem)

Babylōn -ōnis (-ōnos Cl.), acc. nav. -ōna, f (Βα-βυλών) Babilon, v svetem pismu Babel -ēlis, f Babel, glav. mesto babilonsko-asirskega kraljestva ob obeh bregovih Evfrata (zdaj razvaline pri kraju Karbala): Ci., N., O. idr. Od tod adj.

1. Babylōnius 3 babilonski: miles Pl., arx Cu., numeri H. astrološki izračuni kaldejskih vedežev = vedeževanje (prerokovanje) iz zvezd; od tod Babylonius Horops Pr. zvezdoznanec; subst. Babylōnius -iī, m Babilonec: Ci.; Babylōnia -ae, f
a) (sc. mulier) Babilonka: O.
b) (sc. terra) Babilonija, pokrajina ob dolnjem Evfratu in Tigridi, domovina kaldejskih ved astronomije in astrologije, v širšem pomenu celotno babilonsko-asirsko kraljestvo: Cu. idr.
c) (sc. urbs) mesto Babilon: L., Cu., Iust.

2. Babylōnicus (Babulōnicus) 3 babilonski (babulonski): Lucr., Plin., Eccl., peristromata Pl. umetelno tkane odeje ali preproge z vpletenimi podobami, pelles Icti. maročansko usnje; subst. Babylōnicum -ī, n babilonska odeja ali preproga: Lucr., Syrus ap. Petr., Ulp. (Dig.).

3. Babylōniēnsis -e babilonski, iz Babilona: miles Pl.

Bacchium -iī, n Bakhij, otok ob maloazijski obali: L.

Bactra -ōrum, n (Βάκτρα)

1. Baktre (zdaj Balkh), glav. mesto pokrajine Baktrije ob srednjem toku reke Oksa: H., Cu., Amm.; met. preb. tega mesta, Baktrijci: victor … secum Bactra vehit V. — Soobl. Bactrum -ī, n Bakter: Plin.

2. pokrajina Baktrija: Cu. — Od tod subst. Bactrī -ōrum, m Baktrijci, preb. mesta Bakter, ali Baktrijci, preb. pokrajine Baktrije ali Baktrijani: Varr. fr., Mel., Plin.; adj.
a) Bactrius 3 baktrski, iz Bakter: Bactrius Halcyoneus O.; subst. Bactria -ae, f Baktrija, ena od vzhodnih pokrajin perz. kraljestva (zdaj Balkh): Plin.
b) Bactriānus 3 (Βακτριανός) ali baktrijski: arx Cu., regio ali terra Cu. = Bactria = subst. α) Bactriāna -ae, f (sc. terra ali regio; Βακτριανή) Baktrija, Baktrsko: Plin. β) Bactriānī -ōrum, m Baktrijci, preb. Bakter: Cu., Plin., T.; met. = Bactriana: Cu., v istem pomenu tudi kolekt. sg. Bactriānus -ī, m: Rhamsen Libyā … et Persis et Bactriano ac Scythā potitum T.
c) Bactrīnus 3 baktrijski: camelus Ap.

Bāiae -ārum, f (Βαΐαι) Baje,

1. mesto ob obrežju Kampanije zahodno od Neaplja, sloveče morsko kopališče, proslulo po razkošnem in mehkužnem življenju kopališčnikov: Ci., V., H., O. idr.; kot kopel tudi: Baiae aquae Pr. Od tod adj. Bāiānus 3 bajski, v Bajah, iz Baj: negotia Ci. ep., murex H., lacus, sinus Plin.; subst. Bāiānum -ī, n
a) kmečko posestvo v Bajah: Varr.
b) bajska okolica: Plin., Macr.

2. met. vsako kopališče, razkošno kopališko življenje: Mart., accusatores … lubidines, amores, adulteria, Baias … iactant Ci.

bakla samostalnik
(svetilo) ▸ fáklyaOb 17. uri se začne nočno sankanje v soju bakel. ▸ 17 órakor kezdődik az éjszakai szánkózás fáklyafényben.
Povezane iztočnice: olimpijska bakla, plinska bakla

baldahin samostalnik
1. (streha, običajno iz tkanine) ▸ baldachin, előtetőOkrog okrašene kadi, prekrite s čipkami, obdane z zavesami in prekrite z baldahinom, se suče služkinja. ▸ A szobalány sürgött-forgott a feldíszített, csipkével borított, függönyökkel körülvett és baldachinnal letakart kád körül.Dovolimo postavitev platnenih ali lesenih baldahinov, nam je pojasnil. ▸ Engedélyezzük a vászonból vagy fából készült előtetőket - magyarázta.Poenostavljen baldahin nad posteljo bo vašega malčka prijetneje uspaval in nekoliko zmehčal svetlobo za dopoldanski počitek. ▸ Egy egyszerű baldachin az ágy fölött kellemes altató hatással lesz a kisgyermekére, és némileg tompítja a fényt a délelőtti szunyókáláshoz.Ob steni je bila postelja s svilenim baldahinom. ▸ A fal mellett selyembaldachinos ágy állt.

2. (streha nad kipom ali oltarjem) ▸ baldachinPod kamnitim baldahinom ima svoje mesto reliefna podoba Marije. ▸ A kőbaldachin alatt Mária domborműve kapott helyet.

balteus -eī, m, redkeje balteum -eī, n (etr. po Varr. ap. Char.) rob, pas, obloga, okrajek,

I. na splošno

1.
a) kolačeva skorja: Ca.
b) vrbino lubje: (salices) emittunt … balteo corticis vincula Plin.

2. presledek med posam. skupinami sedežev v amfiteatru: Tert.

3. rob ob podlogi na stebrovem nadglavju: baltei pulvinorum Vitr.

— II. occ. pas,

1. na katerem visi meč idr., opasilo: Sen. tr., Val. Fl. idr., quod cingulum e corio habebant bullatum, balteum dictum Varr., verutum in balteo defigitur C., auratae vaginae, aurata baltea illis erant L. ap. Non., humero cum adparuit alto balteus V., pharetram …, lato quam circumplectitur auro balteus V. strelotokova preveza, lato balteus auro praetegit (vulnus) Pers., praebebant caesi baltea lenta boves Pr., ille (sinus) … oblique ducitur velut balteus Q., manipuli quoque et gregarius miles … balteos phalerasque … loco pecuniae tradebant T.

2.
a) ženski pas: Ap., balteus … fluxos gemmis astrinxit amictus Lucan., ussit amatorem balteus iste (Veneris) Iovem Mart.
b) pas velikega judovskega duhovnika: Vulg.

3. pas kot okras okoli konjskega vratu ali na njegovih prsih; na takem pasu so pogosto viseli kraguljčki: neque enim in emendis equis … baltei polimina inspicimus Ap., me … pictilibus balteis et tintinnabulis perargutis exornatum … affatur Ap.

4. konjska podproga: Cl.

5. met. pl. udarci s pasom ali jermenom: quotiens rumoribus ulciscuntur baltea (servi) Iuv.

Opomba: Gen. sg. balte͡i (dvozložno): V.

bang¹ [bæŋ]

1. prehodni glagol
glasno udariti; loputati, zaloputniti; tolči; bobnati; znižati cene
sleng prekašati, presegati

2. neprehodni glagol
razpočiti se, eksplodirati; zaloputniti se

to bang something into s.o.'s head vtepsti komu v glavo
to bang s.o. on the head lopniti koga po glavi
banged up to the eyes ko žolna pijan
to bang against s.th. butniti ob kaj

banlieue [bɑ̃ljö] féminin neposredna mestna okolica

la grande banlieue de Paris pariško obmestje do 30 km od središča mesta
train masculin de banlieue ob-, predmestni vlak

Baphyrus -i, m (Βάφυρος) Bafir, tesalska reka ob Olimpu: L.

barbear

pasar barbeando la orilla (mor) pluti tik ob obali
barbearse vztrajati pri svojem mnenju

Barca (Barcās) -ae, m (semit. = blisk, gr. Βάρκας) Barka(s), praoče kartažanskih Barkovcev, izmed katerih so poseb. znani Hamilkar, Hanibal in njegov mlajši brat Hasdrubal. Barca kot priimek Hamilkarja: N. Od tod adj. Barcaeus 3 Barkov: iuvenis (= Hannibal) Sil.; Barcīnus 3 barkovski, Barkove rodovine: familia, factio L.; pesn.: clades Barca Sid. bitka ob Metavru, v kateri je bil premagan in ubit Barkovec Hasdrubal; subst. Barcīnī -ōrum, m Barkovci, Barkovi potomci, barkovska rodovina: L.

Barcānī -ōrum, m Barkanci, partsko ljudstvo ob hirkanski meji, menda = Hyrcānī: Cu.

Barcē -ēs, f (Βάρκη) Barka,

I. Sihejeva dojilja: V.

— II. s soobl. Barca -ae, f

1. mesto v Kirenajki jugovzhodno od Kirene s pristaniščem, ki se je najprej imen. Ptolemais, po propadu mesta pa Barce: Plin. Od tod preb. mestne okolice Barcaeī -ōrum, m (Βαρκαῖοι) Barčani, sloviti konjerejci, a tudi prosluli roparji: V.

2. medijsko mesto: Iust.

3. mesto ob Indu: Iust.

barieren pridevnik
1. v geografiji (o pregradi ali oviri) ▸ barrier, védő Barierni nasipi nastajajo ob obalah, kjer se morsko dno zelo položno spušča proti odprtemu morju. ▸ A védőtöltések olyan partvonalak mentén alakulnak ki, ahol a tengerfenék nagyon sekélyen lejt a nyílt tenger felé.

2. (o zaščiti) ▸ barrier Barierne metode so manj zanesljive: ob rednih spolnih odnosih v enem letu zanosi približno dvajset odstotkov žensk. ▸ A barrier módszerek kevésbé megbízhatóak: rendszeres szexuális érintkezés esetén egy év alatt a nők körülbelül húsz százaléka teherbe esik.

barraque

a trague barraque ob vsakem času