Franja

ἀπο-στέλλω [aor. 2 pass. ἀπεστάλην] 1. act. a) odpošiljam, pošiljam; ἐπί, πρός τινα pošiljam h komu ali po koga, abs. pišem; b) nazaj pošiljam, odpuščam, odpravljam τινά, izganjam τῆς γῆς iz dežele; c) odbijam, nazaj potiskam θάλατταν. 2. pass. odposlan sem, odhajam, odplujem, odpeljem se.

ἀπο-στρέφω [aor. ep. iter. ἀποστρέψασκε, pass. ἀπεστρέφθην in ἀπεστράφην, ἀποστραφῆναι] 1. act. a) trans. proč obračam, odvračam, okrenem, obračam, nazaj zasukam (πόδας καὶ χεῖρας na hrbet, da jih zvežem); pripravljam koga, da se vrne; gonim nazaj; (za)podim v beg; odpuščam koga domov; upognem ἐμβόλους; πόλεμον ἔς τι prestavim kam; νῆας obrnem; b) intr. obračam se, povračam se. 2. pass. a) obračam se proč od koga; zavračam koga; preziram; zaničujem τινά; pt. pf. ἀπεστραμμένος proč obrnjen; λόγοι ἀπεστραμμένοι odurne, neprijazne besede; b) povračam se domov.

ἀπο-φέρω [ep. aor. ἀπένεικα, pass. ἀπηνείχθην, pt. ἀπενειχθείς] 1. act. a) odnašam, odpeljem, odvajam ἀπό τινος, poberem, ugrabim (o bolezni); zanesem (o vetru) πρός, εἴς τι; b) nazaj prinesem, povrnem, plačujem δασμόν, poravnavam (dolg); c) prinesem odgovor, sporočim, javljam, obveščam, naznanjam τινί τι, γραφήν vložim tožbo, πρὸς ἄρχοντα pri arhontu. 2. med. odnašam si kaj, jemljem s seboj.

ἀπο-χωρέω [fut. -χωρήσομαι] 1. odidem, odhajam, umikam se, nazaj korakam εἰς, πρός τι; ἐπὶ τὰ ἀναγκαῖα stopam na stran, grem k svoji potrebi. 2. izločujem se, τὰ ἀποχωροῦντα potreba, odpadki.

ἀπ-ωθέω [tudi v tmezi; impf. ἀπεώθουν, fut. ἀπώσω, -σομαι, aor. ἀπέωσα, inf. pf. pass. ἀπεῶσθαι, ion. tudi brez avgm. ἀπώθουν itd.] 1. act. proč ali nazaj pahnem (sunem), odbijam, odrivam, odganjam, zanašam (o vetru); izganjam, iztiram γῆς, πατρίδος; ἔπος odklanjam, ne poslušam. 2. med. pahnem, odbijam od sebe NT, odganjam (sovražnika), odstranjujem, odvračam, odklanjam σπονδάς, zavračam, zavržem, zametavam, izpodrivam, preziram NT.

ἄ-στροφος 2 (στρέφω) kdor se ne ozira nazaj, ne da bi se obrnil ali ozrl, neozrši se.

αὐερύω [Et. ἀν-ϝερύω (ἀνω-), ἀϝϝερύω,. – impf. αὐέρυον, aor. αὐέρυσα]. ep. 1. gori ali nazaj potegnem, nazaj zavihnem (komu vrat), upognem; νευρήν napenjam. 2. στήλας zopet potegnem iz.

αὖθις, ion. in poet. αὖτις adv. (αὖ) 1. nazaj, zopet, vnovič, iznova. 2. nasproti. 3. a) nadalje, zatem, drugi pot; b) v bodoče, prihodnjič.

ἀφ-ίημι, ion. ἀπ-ίημι [impf. ἠφίειν in ἀφίειν, fut. ἀφήσω, aor. ἀφῆκα, ep. ἀφέηκα in ἀφέτην, cj. ἀφῶ, 3. sg. ep. ἀφέῃ in ἀφήῃ, pf. ἀφεῖκα, aor. pass. ἀφείθην; med. fut. ἀφήσομαι, aor. ἀφείμην, impf. ἀφοῦ, ἄφεσθε; ion. π mesto φ (ἀπίει, ἀπήσω, ἀπῆκα, ἄπες, ἀπείθην, ἀπείμην); NT tudi ἀφίω, impf. ἤφιον, 3 pl. pf. pass. ἀφέωνται] I. act. 1. trans. a) proč pošljem, odpošljem, odpustim, vržem, mečem, izstrelim κεραυνόν, βέλη, παλτόν; ἔπος izgovorim, izustim; vržem se na kaj ἐμαυτὸν ἐπί, εἴς τι; γυναῖκα ločim se od, zapodim; δάκρυα prelivam, θυμόν, ὀργὴν εἴς τινα znosim se nad kom; odpodim, proč podim, proč vržem, izgubim ἄνθος; preženem, ugasim δίψαν, izgubim μένος, izdahnem τὴν ψυχήν; b) izpuščam, nazaj dajem, osvobodim, dajem prostost, oprostim, spoznam za nedolžnega, odpuščam (dolg, grehe), izpregledam komu kaj τινός, τινί τι, τὴν κλῆσιν odstopim od tožbe, τινὰ τῆς ἀρχῆς odstavljam; c) opuščam, zanemarjam kaj, preskočim, ne omenjam; d) dopuščam, dovoljujem παιδεύειν, ne brigam se za kaj τί, καιρόν, prepuščam, izročam komu kaj, ἀπίει ἀπάγεσθαι dal jo je odpeljati. 2. intr. a) storim, da ladja odpluje, odplujem, odjadram ἐς τὸ πέλαγος; b) izpustim (konju uzde), neham, prestanem delati s pt. II. med. 1. oprostim se česa, odletim, odneham, popustim kaj τινός, uidem διά τινος. 2. izpustim (iz rok) πήχεε δειρῆς; τέκνων ἀφοῦ loči se od otrok; σπινθῆρες iskre odletavajo, se krešejo. 3. odplujem, odjadram, odrinem.

ἀφ-ιππάζομαι med. ἀφ-ιππεύω odjašem, nazaj jaham.

ἀφ-οράω, ion. ἀπ-ορέω [impf. ion. ἀπώρεον, ἀπώρων] 1. proč, v stran gledam, nazaj se ozrem, nazaj obračam oči. 2. a) od daleč zagledam, opazim, zazrem; b) upiram svoj pogled v kaj.

ἄψ (lat. abs) adv. ep. proč, nazaj, zopet (z αὖτις, πάλιν).

ἀψό-ροος 2, skrč. -ρους (ἄψ, ῥέω) ep. nazaj tekoč (o oceanu, ki obteka zemljo in se nazaj v sebe povrača).

ἄψ-ορρος 2 [Et. ἄψ, ὄρσος nazaj gredoč; lat. erro iz ersājō, nem. irre (got. airz-)] ep. poet. nazaj se pomikajoč, nazaj tekoč. – adv. ἄψορρον nazaj, zopet.

δια-κρούω 1. act. prebijem, pretrgam, oviram; tolčem ob kaj in tako preizkušam, preiskujem. 2. med. a) sunem od sebe, pahnem nazaj, odbijem, odklonim, zavrnem τὰς δεήσεις; skušam odvrniti kazen, uiti kazni (δίκην δοῦναι) s praznim izgovorom, izogibljem se komu; b) zadržujem koga s praznim izgovorom, varam τινά; c) odlašam, zakesnim.

δί-αυλος, ὁ (δίς, αὐλός) dvojen tek (t. j. tek do konca dirjalnice in nazaj).

δίεμαι [cj. δίηται, opt. δίοιτο] ep. 1. trans. preženem, odženem, odpodim, nazaj potisnem, razpodim. 2. intr. dam se odpoditi, zbežim, odletim, πεδίοιο po polju.

δι-ωθέω (gl. ὠθέω) 1. act. a) sunem ali vtaknem skozi kaj, τὰς χεῖρας διὰ τῆς κόρης vtaknem roke v rokav (da tako pozdravim perz. kralja), predrem; b) razpeham, razrijem, razderem κρημνόν. 2. med. odbijam, odvračam od sebe, potisnem nazaj, odklanjam, zametavam, zaničujem χάριτας, εὔνοιαν, razmetavam, uničujem στρατόν; ὄχλον prerijem se skozi, prederem množico, λόγον hitro končam pogovor.

εἴκω¹ [Et. kor. weiq, nem. weichen (iz stvn. wīhhan), sor. οἴγνυμι = odmaknem, odprem; = prv. pom. umakniti se; fut. εἴξω, εἴξομαι, aor. εἶξα, ep. iter. 3 sg. εἴξασκε, poet. aor. inf. εἰκαθεῖν] 1. a) umikam se, odjenjujem, odhajam, odstopam, stopim nazaj, προθύρου od vrat, τινὶ τῆς ὁδοῦ grem komu s pota, χάρμης odhajam iz boja, μῆνίν τινι opuščam jezo, neham se srditi; b) sem slabejši, zaostajam, τινί πόδεσσι v brzem teku; udajam se ὄκνῳ, popuščam, sem pokoren; podlegam κακοῖς, ἀνάγκῃ; ugajam, ustrezam θυμῷ; ἡλικίῃ dam se voditi mladostnemu ognju. 2. popuščam, ἡνία ἵππῳ konju brzde; prepuščam, dovoljujem τινὶ πλοῦν; z inf. Ζεφύρῳ εἴξασκε διώκειν.

εἴλλω, ep. εἴλω, εἰλέω [Et. εἰλέω iz ϝελ-νεω, εἴλλω iz ἐ-ϝελ-jω, kor. wel, stiskati (kar se stiska, se dviga in narašča, odtod) sor. slov. velik, vele-, vol. – Obl. aor. ἔλσα, inf. ἔλσαι in ἐέλσαι pas. pf. ἔλμαι, aor. ἐάλην 3 pl. ἄλεν, inf. ἀλῆναι in ἀλήμεναι, pt. ἀλείς; ion. pt. pr. εἰλεῦντα, med. impf. εἰλεῦντο]. 1. act. a) stiskam, pritiskam, tlačim skupaj, potiskam kam, podim (pred seboj); b) potiskam nazaj, zadržujem, oviram, ustavljam νῆα; c) objokujem, zajemam, zapiram ἐν σπῆι. 2. pass. a) stiskam se, sem v stiski, sem zajet, zbiram se, stekam se; b) sključim se, počepam ὑπ' ἀσπίδος; οἴμησεν ἀλείς skrčen, pripravljen za naskok; zvijam se (o kači, ki se pripravlja za naskok); c) klatim se, pohajkujem, τῶν ἐν ποσί εἰλευμένων τοῖσι ἀνθρώποισι v bližini ljudi.