Franja

disiciō (v najboljših rokopisih pogosto dissiciō) -ere -iēcī -iectum (dis in iacĕre, zato je i v prvem zlogu dolg po stavi, ta dolžina pa se je po izpadu j neprimerno označevala z dvojnim s)

1. razmetati, razbi(ja)ti, razrušiti, porušiti, razdejati: Acc. fr., Varr. Fr. idr., saxa, lapides, silvas, montes Naev. fr., arcem, moenia, munitiones N., partibus disiectis Lucr., disiectis oppida muris V., bello disiecerat urbes V., disiecit fulmine montes V., disiecti membra poëtae H. razkosanega, ni rota stipitis occursu fracta et disiecta esset O., disiecta tempestate statua L., disiectae terrae motu civitates Suet., disicere alicuius domum Vell.

2. razgnati, spoditi, razkropiti, razpršiti, poseb. voj.: phalangem C., barbarorum copiis disiectis N., consensionis globus disiectus est N., medios cohors praetoria disiecerat S., disicere agmina, duces, rates V., naves passim, classem L., tempestas, quā ipsi disiecti forent L., disicere obvios T., disiectos consectatus T.; pren.: disiectā nebulā L., nubila disiecit O., disiectis nubibus Ap., disicere totos capillos O. razmršiti, (z grškim acc.:) disiecta comas O. ali crinem disiecta Venus Sil. z razpuščenimi (razpletenimi) lasmi, disiectae arenae T. razpihan. Pogosto pt. pf. disiectus 3 raztresen, osamljen: disiectos ab tergo aut lateribus circumveniebant S., disiecti equi Lucr., plebs … passim disiecta per herbas potabat O., disiectae catervae T., quod non disiecti, sed pariter ardescerent T., cuncta in curia disiecta erant T. vse je bilo … v neredu; occ.
a) raztreseno bivajoč (stanujoč), v raztresenih posadkah bivajoč: quod imparatis disiectisque accidere fuit necesse Hirt., disiecti aliisque nationibus permixti T.
b) (o stvareh) raztreseno stoječ, (tu in tam) razmetan: disiecta aedificia C., late disiecta moenia L., vasta disiectaque spatio urbs L. prek širnega prostora raztezajoče se mesto, hostium disiecta (= hostes disiectos) frangere Amm.; od tod tudi: pabulatione, quae … cum exigua tum disiecta esset Hirt. ki je bilo … tako skopo kakor se je moralo opravljati na različnih krajih.

3. kaj zaprtega na silo in naglo odpreti: tellurem, undique portas Sil.

4. occ. razklati, razrezati, razsekati, odsekati: elephantum machaerā Pl., securi mediam frontem mentumque V., foedo disiectus vulnere O., disicere cotem novaculā Lact., sinciput ense Sid.

5. pren.
a) razmeta(va)ti = zapraviti (zapravljati), razsipa(va)ti, (po)tratiti: dide et disice Caecil. ap. Ci., pecuniam flagitiis disici Val. Max.
b) spodnesti (spodnašati), brezuspešno narediti, razbi(ja)ti, razdreti (razdirati), podreti (podirati), npr. namero, uničiti (uničevati), izničiti (izničevati): disice (dissice) compositam pacem V., disiecta pax est Sil., temptatur, si rem disicere possent L., disicere haec consilia ducis L., cogitationem regiam Vell., novarum tabularum exspectationem Suet., Neroni cupitum id … libertae astu disiectum T.
c) po govorici raznesti (raznašati): ut nomen eius per totum terrarum orbem disiceretur Val. Max.

diskvalificirati glagol
1. v športu (izločiti zaradi kršenja pravil) ▸ diszkvalifikál, kizár a versenybőlNa 30 km klasično je Danilova osvojila osmo mesto, vendar so jo po tekmi diskvalificirali. ▸ A klasszikus 30 km-es versenyen Danilova a 8. helyet szerezte meg, de a verseny után diszkvalifikálták.Če igralec noče upoštevati pravil igre, ga sodnik diskvalificira. ▸ Ha egy játékos nem akarja betartani a játékszabályokat, akkor a bíró diszkvalifikálja.

2. (vzeti veljavo) ▸ diszkvalifikál, lejáratMe hoče pred bralci moralno diskvalificirati? ▸ Erkölcsileg le akar járatni az olvasók előtt?Vsi dosedanji premieri so govorili o korupciji le tedaj, ko so hoteli diskvalificirati politične nasprotnike. ▸ Az összes eddigi miniszterelnök csak akkor beszélt korrupcióról, amikor politikai ellenfeleit akarta lejáratni.
Deset let me nenehno diskvalificirajo kot umetnika in kot človeka. ▸ Tíz éve folyamatosan lejáratnak művészként és emberként.

disputare

A) v. intr. (pres. disputo)

1. razpravljati, diskutirati; polemizirati:
disputare di politica razpravljati o politiki

2. potegovati se; konkurirati:
disputare con i colleghi per la promozione potegovati se s kolegi za napredovanje

B) v. tr.

1. razpravljati o čem

2. spodbiti, spodbijati

3. šport tekmovati (teči, igrati):
disputare una gara tekmovati
disputare una partita di calcio odigrati nogometno tekmo
disputare il Giro d'Italia voziti kolesarsko dirko po Italiji

C) ➞ disputarsi v. rifl. (pres. mi disputo) potegovati se; boriti se:
disputarsi il posto potegovati se za mesto
disputarsi il pallone šport boriti se za žogo (nogomet)

disputer [dispüte] verbe intransitif diskutirati (de, sur o); tekmovati (de quelque chose v čem); vieilli prepirati se, prerekati se; verbe transitif spodbijati, oporekati (quelque chose à quelqu'un komu kaj); lastiti si, zahtevati; trditi; familier ošteti, ozmerjati

se disputer prepirati se (quelque chose kaj, avec quelqu'un s kom)
disputer un combat, un match, la victoire boriti se za zmago
disputer de luxe tekmovati v razkošju
disputer le terrain (militaire, figuré) žilavo braniti svoj položaj, braniti vsako ped zemlje (pred sovražnikom)
disputer la première place à quelqu'un boriti se s kom za prvo mesto
disputer d'un, sur un sujet diskutirati o kakem predmetu
ces employés disputent de zèle ti uslužbenci tekmujejo v vnemi
je ne te dispute pas ce mérite ne spodbijam ti te zasluge
le disputer à quelqu'un en quelque chose kosati se, tekmovati s kom v čem
(sport) le match s'est disputé hier tekma je bila odigrana včeraj
des goûts et des couleurs, il ne faut pas disputer (proverbe) o okusih in o barvah se ni treba prerekati, je vsak prepir odveč

Divitēnsēs -ium, m (Divitia, mesto nasproti Kolonije) Divitijci: Amm.

Dīvodūrum -ī, n Divodur, glav. mesto Mediomatrikov (Mediomatricī) v belgijski Galiji, pozneje Mediomatricī (Amm.), po 5. st. Met(t)is, zdaj Metz: T.

Dīvona -ae, f Divona, kadurško (Cadurcī) mesto v Akvitaniji (zdaj Cahors): Aus.

dneven pridevnik
1. (o obdobju) ▸ napi, naposMed dnevnimi obroki ima posebno mesto zajtrk. ▸ A napi étkezések között a reggelinek kiemelt helye van.Ne prekoračimo dnevnega odmerka. ▸ Ne lépjük túl a napi adagot.
Za ljubitelje opere smo pripravili 2-dnevni izlet v Verono. ▸ Az opera szerelmesei számára kétnapos kirándulást szerveztünk Veronába.

2. (vsakodneven) ▸ napiOtroci dnevne dogodke premlevajo drugače kot odrasli. ▸ A gyerekek másképp dolgozzák fel a napi eseményeket, mint a felnőttek.
3. (na dan) ▸ napiOpec bo že četrtič letos povečal dnevno proizvodnjo nafte. ▸ Az Opec idén negyedszer növeli a napi olajtermelést.
4. (o aktivnem delu dneva) ▸ nappaliV nedeljo bosta cesti zaprti tudi v dnevnem času. ▸ Vasárnap a nappali órákban is lezárják az utakat.Kako bo deloval novi dnevni center za odvisnike? ▸ Hogyan fog működni a függők nappali központja?Operacije, ki jih izvedemo v dnevni bolnišnici, so za 30 odstotkov cenejše. ▸ Az egynapos ellátásban elvégzett műtétek 30 százalékkal olcsóbbak. Dnevni počitek pri otroku ne glede na starost ne bi smel trajati več kot tri ure. ▸ A gyermek nappali pihenésének életkortól függetlenül nem kellene tovább tartania három óránál.

5. (podnevi) ▸ nappaliNajvišje dnevne temperature bodo od 15 do 20, na Primorskem do 22 stopinj Celzija. ▸ A legmagasabb nappali hőmérséklet 15 és 20 fok között, a Tengermelléken 22 Celsius-fokig alakul.Včasih je ustvarjal ponoči, zdaj mu pri delu odgovarja dnevna svetloba. ▸ Régebben éjjel alkotott, de most jobban szereti a nappali fényt.Če le more, se pred dnevno vročino zateče v senco. ▸ Ha csak teheti, árnyékba vonul a nappali forróság elől.

6. (o živali) ▸ nappali
Šimpanzi so dnevne živali. ▸ A csimpánzok nappali állatok.
So dnevne živali, hranijo pa se z listjem, poganjki in sadjem. ▸ Nappali életmódot folytatnak, és levelekkel, hajtásokkal és gyümölcsökkel táplálkoznak.
Nekaj vrst dnevnih sovk je v nasprotju s prevladujočimi sorodnicami prav pisanih. ▸ A nappali bagolylepkefélék némely faja a többségben lévő rokonaitól eltérően kifejezetten tarka.
Oči kačjih pastirjev in večine drugih dnevnih žuželk izjemno natančno zaznavajo premike. ▸ A szitakötők és a legtöbb más nappali rovar szeme figyelemre méltó pontossággal érzékeli a mozgásokat.

dno [ò] srednji spol (dna)

1. posode, omare …: der Boden, -boden (soda [Faßboden] Fassboden, s šobami Düsenboden, kotla Kesselboden; resonančno Klangboden/Resonanzboden/Schallboden, sitasto Siebboden); tehnika v obliki plošče: die Bodenplatte, Grundplatte, Fußplatte; pločevinasto: das Bodenblech, der Blechboden; (podstavek) der Unterboden
dvojno dno der Doppelboden
vozila: dno vozila der Boden
zaščita dna vozila der Unterbodenschutz
tehnika motor pod dnom vozila der Unterflurmotor

2. vode: der Grund, -grund, der Boden, -boden
morsko dno der Meeresboden, der Meeresgrund
pekla, duše: der Grund
figurativno iti/priti stvari do dna einer Sache auf den Grund gehen/kommen

3. (najnižje mesto) die Sohle, -sohle
dno doline die Talsohle, der Talboden, der Talgrund
dno predora die Tunnelsohle

4. (prosta globina) v jaških ipd.: der Sumpf, der Schachtsumpf

5. anatomija lobanje: die Basis, die Schädelbasis

6. strani, tabele: der Fuß (na dnu strani/tabele am Fuß der Seite/Tabelle)
šport dno tabele das Tabellenende
|
z dvojnim dnom doppelbödig (tudi figurativno)
z ravnim dnom pomorstvo flachgängig
pritisk na dno der Bodendruck
brez dna bodenlos (tudi figurativno), grundlos
figurativno to je izbilo sodu dno das schlägt dem [Faß] Fass den Boden aus
figurativno sod brez dna ein [Faß] Fass ohne Boden
do dna bis zum Boden
do dna por porentief
figurativno do dna duše/srca zutiefst, ins Innerste
figurativno do dna pekla bis in den Höllengrund
figurativno priti čemu do dna (einer Sache) auf den Grund kommen, problemu: (ein Problem) ausloten/ausreizen
figurativno izpiti kelih do dna den Kelch bis auf die Neige leeren
iz dna srca/duše aus tiefstem Herzen
na dnu: zuunterst, (v globini) in der Tiefe, figurativno auf dem Tiefpunkt
figurativno na dnu srca in tiefster Seele, tief im Herzen
v dno figurativno smiliti se v dno srca in der Seele leidtun

dobíti to get; to receive; to gain; to win; (s prošnjo) to obtain

dobíti zopet (nazaj) to retrieve
dobíti darilo to receive a present
dobíti poklon (udarec, ukaz) to receive a compliment (a blow, an order)
dobíti prvo nagrado to win the first prize
dobíti dovoljenje to get leave (to)
dobíti vročino medicina to catch a fever
dobil je mesto po mojem priporočilu he obtained the situation through my recommendation
si dobil moje pismo včeraj? did you receive my letter yesterday?
dobil je, kar mu gre he's got what he deserves
kaj si dobil za svoj rojstni dan? what did you get for your birthday?
dobíti jih (figurativno) to get it, to catch it
jih boš že dobil (po glavi)! you'll catch it!
ta artikel se povsod dobi this article is to be got everywhere
mila ni mogoče dobíti soap is not to be had (ali is unobtainable, is not available)
kakor dobljeno, tako izgubljeno ill-gotten, ill spent
kemikalije se dobivajo iz... chemicals are obtained from...
jih boš dobil! (figurativno) you will catch it!
dobíti, zadeti glavni dobitek to hit the jackpot

Dōdōna -ae, f (Δωδώνη) Dodona, epirsko mesto s prastarim Zevsovim preročiščem v svetem hrastovem gaju: Ci., V., O. idr.; met.
a) dodonski sveti hrastov gaj: victum Dodona negaret V.
b) dodonsko svečeništvo: Dodonam adortus est N. — Od tod

I. adj.

1. Dōdōnaeus 3 (Δωδωναῖος) dodonski: oraculum, Iuppiter Ci., quercus de semine Dodonaeo O.; occ. (pesn.) epirski: lebetes V., agmina Ci.

2. Dōdōnius 3, pesn. soobl. = Dōdōnaeus 3: quercus Cl.

3. Dōdōnis -idis, acc. -ida, f (Δωδωνίς) dodonska: terra O., Dodoni (voc.) Thyone O., quercus Val. Fl., Nymphae Hyg. Hijade kot Jupitrove vzgojiteljice.

— II. subst. Dōdōnigena -ae, m (Dōdōna in genere = gignere) Dodonec, preb. Dodone; pesn. apel. = ob želodu živeči: populi Sid.

Dolichē -ēs, f (Δολίχη) Doliha,

1. mesto v Tesaliji: L.

2. otok v Sporadih, pozneje Icaros: Plin.

Dolīonēs -um, m (Δολίονες) Dolionci, pelazgovsko ljudstvo v Miziji. Od tod adj. Doliōnius 3 dolionski, Dolionce zadevajoč: Dolionii velamina regis Val. Fl. Subst. Dolīonis -idis, f Dolionida, glav. mesto Dolioncev, pozneje Cyzicus: Plin.

dom² [ó] moški spol (-a …) ustanova: -heim (dečji Kinderheim, Säuglingsheim, dijaški Schülerheim, za dekleta Mädchenheim, za nego bolnikov Pflegeheim, za ostarele Altenheim, Seniorenheim, Altersheim, za slepe Blindenheim, materinski Mütterheim, mladinski Jugendheim, počitniški Ferienheim, pomorščakov Seemannsheim, prehodni Übergangsheim, samski Ledigenheim, Wohnheim, študentski Studentenwohnheim, Studentenheim, vzgojni Erziehungsheim)
otrok, ki odrašča v domu das Heimkind
mesto v domu der Heimplatz
namestitev v vzgojnem domu die Heimeinweisung
stanovalec doma der Heimbewohner
stanovalec doma za ostarele der Altenheimler
stanovalka doma die Heimbewohnerin

Dorylaeum (Dorylāum) -ī, n (Δορύλαιον) Dorilaj, mesto v Frigiji: Ci. Od tod preb. Dorylēnsēs -ium, m: Ci., ali Dorylaeī -ōrum, m: Plin. Dorilajci.

dotòk (-óka) m afflusso, affluenza:
dotok krvi afflusso del sangue
dotok in odtok vode afflusso e deflusso dell'acqua
dotok populacije v mesto l'afflusso della popolazione nelle città

dovèsti dovèzēm (se) pripeljati (se): vlak, voz je dovezao na stanicu; oni se kolima dovezli u grad z vozom so se pripeljali v mesto

down³ [daun] prislov & predlog
dol, doli; spodaj, navzdol; na tleh; na tla; v postelji; do kraja; tik do

to be down oslabeti
to bear down pluti v zavetje
to burn down pogoreti
to die down poleči se
to climb (ali come) down spuščati se
to drop down on s.o. strogo koga grajati
to get down spustiti se; pogoltniti
to get down the bedrock priti stvari do dna
down to the ground popolnoma, temeljito
all down history skozi vso zgodovino
down at heels (and out at elbows) zanemarjene zunanjosti
from king down to cobbler od najvišjega do najnižjega
to let go down the wind opustiti
to look down upon s.o. zaničevati, omalovaževati koga
money (ali pay) down takojšnje plačilo
down on the nail takoj
down in the mouth potrt
down and out popolnoma brez sredstev, gladujoč, sestradan; uničen; za borbo nesposoben
one down the other drug za drugim
to put down zapisati
to run s.o. down slabo o kom govoriti
run down od dela izčrpan
to take s.o. down the peg ponižati koga
to talk down to s.o. razumljivo komu govoriti
down town v mesto, v središče mesta
down under pri antipodih, v Avstraliji
to write down zapisati
worn down ponošen
down the wind z vetrom
down on one's luck potrt

dozirn|i (-a, -o) tehnika Dosier- (črpalka die Dosierpumpe, posoda das Dosiergefäß, naprava die Dosiereinrichtung, mesto die Dosierstelle); Aufgabe- (krožnik der Aufgabeteller, posoda Aufgabekasten, naprava die Aufgabevorrichtung)

drag² (-a, -o) (z visoko ceno) teuer, kostspielig; preveč: überteuert
strašansko drag sündteuer
drag denar teures Geld
drag špas ein teures Vergnügen
drag za vzdrževanje teuer im Unterhalt
drago mesto eine teure Stadt, ironično: ein teures Pflaster
drago plačan teuer erkauft
drago plačati teuer bezahlen
drago prodati teuer verkaufen
drago prodati svoje življenje sein Leben teuer verkaufen
drago stati teuer zu stehen kommen (tudi figurativno)
figurativno drago plačati izkušnje Lehrgeld zahlen müssen