Franja

dogovor [ô] moški spol (-a …)

1. med osebami, neformalen: die Vereinbarung, die Absprache, (zmenek) die Verabredung; (konsenz) die Ubereinstimmung

2. med podjetji, državami: die Übereinkunft, die Absprache (glede cen Preisabsprache, koalicijski Koalitionsabsprache, tržni Marktabsprache), (sporazum) die Vereinbarung (o nadzoru nad oborožitvijo Rüstungskontrollvereinbarung, med strankami Parteienvereinbarung); (pogodba) das Abkommen
|
skleniti dogovor eine Vereinbarung/Absprache/Abmachung treffen, zu einer Übereinkunft/Übereinstimmung kommen
držati se dogovora die Absprache/ Vereinbarung einhalten
po dogovoru nach Absprache, in Absprache mit, (s strinjanjem) im gegenseitigen Einvernehmen
v skladu z dogovorom vereinbarungsgemäß, absprachegemäß, verabredungsgemäß

3. (konvencija) die Konvention

dojka samostalnik
1. (del telesa) ▸ emlő, mell
2. nekdaj (dojilja) ▸ szoptatós dajka
Živel je v Sirakuzah star trgovec, ki sta se mu rodila dvojčka, dečka, drug drugemu tako podobna, da ju med sabo ni ločila niti mati, ki ju je rodila, niti dojka, ki ju je dojila. ▸ Szirakúzában élt egy öreg kereskedő, akinek ikrei születtek, fiúgyermekek, akik úgy hasonlítottak egymásra, hogy nem tudta őket egymástól megkülönböztetni sem az édesanyjuk, aki szülte, sem a dajka, aki szoptatta őket.

dolar samostalnik
(valuta) ▸ dollárNjihovi zaslužki se gibljejo od 32 milijonov ameriških dolarjev do 13 milijonov. ▸ A bevételük 32 millió és 13 millió dollár között mozog.
Dolar je na tedenski ravni v primerjavi z evrom zdrsnil za odstotek. ▸ A dollár heti szinten egy százalékkal gyengült az euróhoz képest.
Cene nafte so izražene v dolarjih. ▸ Az olajárak dollárban vannak kifejezve. / Az olajárak dollárban vannak megadva.
Cenejši dolar pa običajno pomeni, da se cena zlata, izražena v dolarjih, zviša. ▸ Az olcsóbb dollár általában azt jelenti, hogy az arany dollárban kifejezett ára nő.
Sopomenke: ameriški dolar

dolgoprogaš samostalnik
1. v športu (o teku) ▸ hosszútávfutóJe navdušen dolgoprogaš, ki je v karieri pretekel že več kot 20.000 kilometrov. ▸ Lelkes hosszútávfutó, aki karrierje során már több mint 20.000 kilométert futott le.

2. v športu (o drugih športih) ▸ hosszútáv-
Dolgoprogaši bodo v Španiji v treh tednih preplavali skoraj 300 kilometrov. ▸ A hosszútávúszók Spanyolországban három hét alatt majdnem 300 kilométert úsznak le.
Osem dni sem bil brez treninga v vodi, kar je za dolgoprogaša smrt. ▸ Nyolc napig nem edzettem vízben, ami egy hosszútávúszó számára végzetes.

3. (vozilo) ▸ nagy hatótávolságú, távolsági, maratoni
Med Airbusovimi dolgoprogaši z 250 do več kot 500 sedeži so poleg letal A330 še A350 XWB in A380. ▸ Az A330-as mellett az A350 XWB és az A380-as is a nagy hatótávolságú repülőgépek közé tartozik 250-től indulva akár 500-nál is több ülőhellyel.
Vsa notranjost dokazuje, da so imeli v mislih dolgoprogaša, ustvarjenega za udobna potovanja. ▸ Az egész belső tér azt bizonyítja, hogy egy távolsági, kényelmes utazásokra szánt járművet terveztek.
Kolo je pravi dolgoprogaš, odlikuje ga tudi sistem vzmetenja z enim vrtiščem, zaradi katerega so okvare neprimerljivo redkejše. ▸ Ez egy igazi maratoni kerékpár egycsapszeges felfüggesztési rendszerrel, amely összehasonlíthatatlanul ritkábbá teszi a meghibásodásokat.

4. (kdor dela kaj dolgoročno) ▸ elkötelezett, kitartó
V glasbi obstaja akutno pomanjkanje dolgoprogašev, tistih, ki bi delali na dolgi rok. ▸ A zenében akut hiány van az elkötelezett zenészekből, azokból, akik hosszú távon dolgoznának.
V politiki ne moreš biti dolgoprogaš, če nisi dovolj inteligenten. ▸ Nem lehetsz hosszú távon sikeres a politikában, ha nem vagy elég intelligens.
Nič kaj dobro pa se ne piše niti dolgoprogašem, ki spijo več kot osem ur na noč. ▸ A hosszan alvó emberek, akik nyolc óránál többet alszanak egy éjszaka, szintén nem járnak jól.
Ste zelo nadarjena in bistra oseba, težava je v tem, da niste dolgoprogaš. ▸ Ön nagyon tehetséges és okos ember, a probléma az, hogy nem kitartó.

dolžnost [ó] ženski spol (-i …)

1. die Pflicht, -pflicht (čiščenja poti Schneebeseitigungspflicht, dajanja podatkov Offenlegungspflicht, do bližnjega Nächstenpflicht, (duhovnikova) bivati v kraju/(uradnikova) bivati blizu službenega mesta/(odvetnikova), imeti pisarno Residenzpflicht, javnosti Publizitätspflicht, kritja dolgov Deckungspflicht, lojalnosti Treuepflicht, nadzora Aufsichtspflicht, oskrbovanja Sorgepflicht, oskrbovanja in varovanja Fürsorgepflicht, polaganja računov Rechenschaftslegungspflicht, povedati samo resnico in vso resnico Wahrheitspflicht, pregleda Untersuchungspflicht, preživljanja Unterhaltspflicht, pričanja Zeugnispflicht/Aussagepflicht, prijave Anzeigepflicht, prijavljanja Anmeldepflicht, reprezentiranja Repräsentationspflicht, prisege Eidespflicht, seznaniti z naravo bolezni Aufklärungspflicht, sodelovanja Mitwirkungspflicht, varovanja in nadzora Obsorgepflicht, varovanja tajnosti Geheimnispflicht/Verschwiegenheitspflicht, vzdrževanja Instandhaltungspflicht, človeška die Menschenpflicht, državljanska Bürgerpflicht, etična Tugendpflicht, krščanska Christenpflicht, poklicna Berufspflicht, regresna [Regreßpflicht] Regresspflicht, službena Dienstpflicht, stanovska Standespflicht, uradna Amtspflicht, vrnitvena Rückstellungspflicht, zakonska Ehepflicht)
biti dolžnost koga (jemandem) obliegen
kot terja dolžnost pflichtgemäß, pflichtmäßig
kot terjata vest in dolžnost nach Pflicht und Gewissen
narediti svojo dolžnost das Seinige tun
zagovornik po službeni dolžnosti pravo der Zwangsverteidiger, Pflichtverteidiger
pravo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti das Offizialdelikt
izpolnjevanje dolžnosti die Pflichterfüllung
vršilec dolžnosti der Kommissar
kot vršilec dolžnosti kommissarisch, in Vertretung
kršitev dolžnosti die Pflichtverletzung, službene: die Amtspflichtverletzung
nespolnitev dolžnosti pravo die Nichtstellung
občutek dolžnosti das Pflichtgefühl, das [Pflichtbewußtsein] Pflichtbewusstsein
zanemarjanje dolžnosti die Pflichtvergessenheit
z občutkom dolžnosti [pflichtbewußt] pflichtbewusst
storiti iz občutka dolžnosti aus Pflicht tun
|
dolžnosti množina Pflichten, v službi, na funkciji: der Pflichtenkreis
materinske dolžnosti množina Mutterpflichten
očetovske dolžnosti množina Vaterpflichten
pravice in dolžnosti staršev die elterliche Gewalt
nauk o dolžnostih die Pflichtenlehre
kolizija med dolžnostmi pravo die Pflichtenkollision
ki izpolnjuje svoje dolžnosti pflichttreu
ki ne izpolnjuje svojih dolžnosti pflichtvergessen
|
moja/tvoja … prekleta dolžnost meine/deine … verdammte Pflicht/(verdammte) Pflicht und Schuldigkeit

2. (funkcija) das Amt
po uradni dolžnosti von Amts wegen
predaja dolžnosti die Amtsübergabe
prevzem dolžnosti die Amtsübernahme

Domitius 3 Domicij(ev),

A. ime rimskega plebejskega rodu z glavnima rodbinama Ahenobarbov in Kalvinov. Najznamenitejši so:

I. A(h)ēnobarbī = Rdečebradci.

1. Cn. Domitius A(h)enobarbus Gnej Domicij Aenobarb; kot praetor urbanus l. 194 je Favnu posvetil tempelj in se zmagovito bojeval z Bojci: L.

2. njegov istoimenski sin je bil l. 167 med odposlanci, ki so z L. Emilijem Pavlom uredili Makedonijo, potem ko jo je kralj Perzej po porazu v bitki pri Pidni (l. 168) zapustil: Val. Max.

3. Cn. Dom. A(h)en. Allobrogicus Gnej Domicij Aenobarb Alobroški, sin prejšnjega, kot konzul l. 122 je premagal Alobroge in Arvernce ter na alobroškem ozemlju zgradil cesto, po njem imenovano via Domitia; l. 115 je kot cenzor iz senata izključil več ničvrednežev: Ci., Val. Max., Vell., Fl.

4. prejšnjega istoimenski sin je l. 104 kot tr. pl. sprožil zakon o svečeništvu (lex de sacerdotiis), ki je odpravil kooptacijo v svečeniških združbah in odrejal, da izpraznjena svečeniška mesta namešča ljudstvo iz 17 izžrebanih trib; konzul l. 96; kot cenzor l. 92 je izdal razglas proti novim govorniškim šolam: Ci., Val. Max., Vell., T., Suet., Gell.

5. L. Dom. A(h)en. Lucij Domicij Aenobarb, brat prejšnjega, l. 100 je izpodbijal tribuna Saturnina; konzul l. 94; kot Sulovega privrženca ga je na Marijevo povelje usmrtil pretor Damasip v Hostilijevi kuriji: Val. Max., Fl.

6. Cn. Dom. A(h)en., sin prejšnjega, Cinov zet, kot Marijevega privrženca ga je l. 82 Sula preklical; junaško padel v bitki pri Utiki, premagan od Pompeja: Val. Max.

7. L. Dom. A(h)en., sin pod 4. omenjenega Gneja Domicija Aenobarba, Ciceronov prijatelj, mož Porcije, sestre Katona mlajšega, oster Cezarjev nasprotnik; Cezar ga je dal ujeti, a ga je z vojno blagajno vred velikodušno izpustil. V bitki pri Farzalu je stal na desnem krilu nasproti Antoniju. Med begom po Cezarjevi zmagi so ga Antonijevi konjeniki ubili: Ci., C. Iz njegovega imena adj. Domitiānus 3 Domicijev: milites C.

8. njegov sin Cn. Dom. A(h)en. se je ob očetu bojeval pri Korfiniju in Farzalu zoper Cezarja, ki mu je po zmagi dovolil vrnitev v Italijo. Tu se je l. 44 zapletel v zaroto, spremljal Bruta in Kasija v Makedonijo, pozneje prestopil k Antoniju in zatem k Oktavijanu: Ci., Suet.

9. njegov sin L. Dom. A(h)en., konzul l. 16, mož starejše hčere triumvira Antonija; ob Avgustu je v Germaniji prodrl dlje od vseh prejšnjih rimskih vojskovodij; oblasten in surov mož, ki je z nečloveško okrutnostjo prirejal gladiatorske tekme: T., Suet.

10. njegov sin Cn. Dom. A(h)en., mož Germanikove hčere Agripine, Neronov oče, prokonzul na Siciliji: Vell., Q., Suet. — Med ženskami te rodbine sta poseb. znani:

1. Domitia Domicija, žena Krispa Pasiena, sestra pod 10. omenjenega L. Dom. Ahen., torej Neronova teta, ki jo je dal kot starko zastrupiti, da bi se polastil njenega premoženja: Q., T., Suet.

2. njena sestra Domitia Lepida Domicija Lepida, Mesalinina mati, usmrčena po Agripinini zaroti: T., Suet. —

II. Calvīnī = Plešci.

1. Cn. Domitius Calvinus Maximus Gnej Domicij Kalvin Maksim, konzul l. 283; s sokonzulom Dolabelo je popolnoma porazil združeno vojsko Senoncev, Bojcev in Etruščanov; pozneje diktator in prvi cenzor plebejske krvi: L., Plin., Eutr., Fl.

2. Cn. Dom. Calv., konzul l. 53, kot Cezarjev pristaš in legat je v bitki pri Farzalu poveljeval sredini vojske; pozneje se je kot namestnik v Aziji neuspešno bojeval zoper Mitridatovega sina Farnaka in bil premagan pri Nikopoli; triumfiral po zmagi nad upornimi Ceretanci v Hispaniji: Ci., Auct. b. Alx. — Kot adj. = Domicijev: via Domitia Ci. (gl. zgoraj pri I., 3.), familia Vell., gens Suet. — Temu rodu ne pripadajo:

1. Domitius Āfer Domicij Afer iz Nemavza v Narbonski Galiji, pretor l. 25 po Kr.; ker je l. 26 po Kr. obtožil Klavdijo Pulhro, Agripinino sorodnico, ga je cesar Kaligula preganjal, a pozneje spoznal za nedolžnega; konzul l. 39, umrl l. 59. Slovel kot izvrsten govornik: Q. (pri njem je ohranjenih nekaj odlomkov njegovih govorov in spisov), T.

2. L. Dom. Aurelianus, gl. Aurēliānus.

3. Cn. Dom. Corbulō Gnej Domicij Korbulon, Cezonijin brat in Kaligulov svak, izvrsten vojskovodja in govornik, izdal zapiske o svojih doživetjih v Aziji; l. 67 ga je Neron obsodil na samomor: Iuv., T.

4. Dom. Marsus Domicij Marz, imenitni pesnik avgustejskega obdobja, Vergilijev in Tibulov prijatelj; ohranjena je Vita Tibulli z dvema distihoma: O., Q., Mart. — B. Domitius -iī, m (domūs) Domicij, bog zaščitnik mladoporočencev na domu: Aug.

doprinos samostalnik
1. (o vlogi ali pomenu česa) ▸ hozzájárulásSicer pa je pozornemu bralcu mogoče določiti težo in doprinos enega oziroma drugega avtorja. ▸ Egyébként pedig a figyelmes olvasó meghatározhatja az egyik vagy a másik szerző súlyát és hozzájárulását.
Uspešno izvedena raziskava bi pomenila tudi velik doprinos za družbo. ▸ A sikeres kutatás a társadalom számára is jelentős hozzájárulást jelentene.
Ob koncu razstave mi je predsednik izročil priznanje za doprinos k razvoju našega kraja. ▸ A kiállítás végén az elnök oklevelet adott át nekem a településünk fejlődéséhez való hozzájárulásomért.

2. (o finančnem prispevku) ▸ hozzájárulás
Koroška je res na obrobju domovine, komunikacije so težavne in doprinos v državno blagajno res skromnejši kot pred leti. ▸ Karintia valóban hazánk perifériáján van, a közlekedés nehézkes, valamint az államkasszához való hozzájárulása is szerényebb, mint néhány évvel ezelőtt.

3. v izobraževanju (o delovni obveznosti) približek prevedka ▸ plusz munkaóra Doprinosa ur ima večina učiteljev dovolj in ga med počitnicami niti ne more izkoristiti. ▸ A tanárok többsége elég sok plusz munkaórát végzett, amit a szünetekben ki sem tudnak használni.

dos dva, dve

dos m dvojka
dos a dos po dva in dva, v parih
a dos por tres brez premisleka, brez obotavljanja
de dos en dos po dva in dva, dva hkrati
en un dos por tres v hipu
entre los dos med štirimi očmi
dos por dos son cuatro dvakrat dva je štiri
los dos oba
dos puntos dvopičje
dos tantos dvakrat toliko
escribir dos letras napisati nekaj vrstic
roto en dos prelomljen (na dvoje)
tomar el dos pobegniti

doživeti glagol
1. (izkusiti) ▸ megél, átél, ér, szenvedPri opravljanju zahtevne naloge smo doživeli veliko kritik, pa tudi veliko pohval. ▸ A bonyolult feladat elvégzése közben számos kritika ért bennünket, de kaptunk sok dicséretet is.Že prvi dan prihoda je doživel velik šok, saj je ostal brez videokamere. ▸ Már a megérkezése első napján nagy sokk érte, hiszen a videókamerája nélkül maradt.Kot je znano, je lani doživel nesrečo in si zdrobil zapestje. ▸ Ahogy az köztudott, tavaly balesetet szenvedett és összezúzta a csuklóját.V letošnji sezoni so nanizali 12 zmag in le doživeli le štiri poraze. ▸ Az idei szezonban 12 győzelmet arattak és csak négy vereséget szenvedtek.
Tudi jaz sem doživel mnogo lepega in zabavnega. ▸ Én is sok szép és mulatságos dolgot megéltem.
Skupina je v 40 letih doživela tako vzpone kot padce. ▸ A zenekar 40 év alatt megélt sikereket és hullámvölgyeket is.

2. (o telesnih stanjih) ▸ kap, átélMed tuljenjem je mož nenadoma doživel srčni infarkt in je umrl. ▸ Üvöltözés közben a férfi hirtelen szívinfarktust kapott és meghalt.
3. (priti do česa) ▸ megél, élV prejšnjem stoletju smo doživeli razcvet antibiotikov. ▸ A múlt évszázadban az antibiotikumok virágkorát éltük.Film bo premiero doživel na filmskem festivalu v Cannesu. ▸ A film bemutatója a cannes-i filmfesztiválon lesz.
V minulih 50 letih je balinanje kot športna zvrst pri nas doživelo neverjeten razmah. ▸ Az utóbbi 50 évben a teke mint sportág hihetetlenül nagy fejlődésen ment keresztül.
Avtomobil je na salonu v Ženevi doživel svoj prodajni krst. ▸ Az autó a Genfi Autószalonon debütált.
Kot kaže, bo zgodba doživela epilog na sodišču. ▸ Úgy tűnik, a történet a bíróságon fog véget érni.

4. (o čustvih) ▸ megél
Te gostilne namreč ne moreš v polnosti doživeti z enim, naključnim obiskom. ▸ Ezt a vendéglőt egy egy véletlenszerű látogatás során nem tudod teljességében megélni.
Kako si ti doživel dosedanje rezultate na prvenstvu? ▸ Te hogy élted meg a bajnokság eddigi eredményeit?

5. (dočakati določeno starost) ▸ megél, elélKljub težavam je ostala vedrega značaja in doživela visoko starost. ▸ A nehézségek ellenére megmaradt vidám természetűnek és magas kort élt meg.
V povprečju lahko ženska pričakuje, da bo doživela 84 let, moški pa približno šest let manj. ▸ Általánosságban a nők várható élettartama 84 év, míg a férfiaké hat évvel kevesebb.
Jaguarji dožive starost do 20 let. ▸ A jaguárok a 20 éves kort is megélik.
Če človek doživi sto let, je to vzrok za veliko praznovanje. ▸ Ha valaki megéli a 100 évet, az nagy ünneplésre ad okot.

droga samostalnik
1. pogosto v množini (mamilo) ▸ drog, kábítószerKokain je takoj za kanabisom druga najpogosteje uporabljena prepovedana droga. ▸ A kannabisz után a kokain a második leggyakrabban használt tiltott kábítószer.Ko zasvojenci, ki so psihično ali fizično odvisni, prenehajo jemati droge, nastopi kriza. ▸ Amikor a pszichés vagy lelki függőségben szenvedők abbahagyják a drogozást, válságba kerülnek.
Povezane iztočnice: trda droga, mehka droga, sintetična droga, plesna droga, psihoaktivna droga, halucinogena droga

2. (zdravilna snov) ▸ gyógyhatású szer, gyógynövényV pediatriji uporabljamo zdrobljeno drogo za čaje že od prvega tedna starosti naprej. ▸ A gyermekgyógyászatban porított gyógynövényekből főzünk teát már egyhetes kortól.Čaj pripravljamo tako, da dve jedilni žlici droge prelijemo s četrt litra vroče vode. ▸ A tea elkészítéséhez két evőkanál gyógynövényt negyed liter forró vízzel leforrázunk.Več stoletij je kasija spadala med najdražje rastlinske droge. ▸ A kasszia több évszázadon keresztül a legdrágább gyógyhatású növényi szerek közé tartozott.
Dragocene droge namreč vedno zdrobimo šele neposredno pred pripravo poparkov, prevretkov ali kopeli. ▸ Az értékes gyógynövényeket mindig közvetlenül a párlatok, főzetek vagy fürdők készítése előtt morzsoljuk fel.
Slez je priporočljiva droga brez nezaželenih učinkov. ▸ A mályva ajánlott gyógyhatású szer, melynek nincsenek nem kívánatos mellékhatásai.

3. izraža pozitiven odnos (o aktivnosti) ▸ drog
Za šport pa se ve, da je tako ali tako najboljša droga. ▸ Köztudott, hogy a sport a legjobb drog.
Glasba je najboljša droga in vedno se trudim, da v glasbo vložim največ, kar lahko. ▸ A zene a legjobb drog, és mindig törekszem rá, hogy a legtöbbet adjam bele.

drop¹ [drɔp]

1. neprehodni glagol (from)
kapljati, kaniti (with)
cediti se, teči; pasti, spustiti se; padati (cene) (from, out of)
ven pasti, izpasti; prenehati; pasti v nezavest, zrušiti se
figurativno umreti

2. prehodni glagol
pokapati; prelivati; izpustiti; opustiti, prekiniti; spustiti se; splaviti, povreči; oglasiti se pri kom; namigniti

to drop an acquaintance (ali s.o.) prekiniti stike s kom
to drop asleep zaspati
to drop astern zaostajati (za ladjo)
to drop the anchor usidrati se
to drop back to the old life vrniti se k staremu načinu življenja
to drop a hint namigniti
to drop a line napisati par besed
to drop from sight izginiti, zgubiti se
to drop to the rear zaosta(ja)ti
drop it! nehaj že!
to drop a bird ustreliti ptiča
figurativno to drop a brick narediti nerodno napako, ustreliti kozla, blekniti
to drop lamb ojagnjiti se
to let drop izpustiti
till one drops do onemoglosti
to drop short ne zadostovati; ne doseči cilja
to drop a bird on the wing ustreliti ptico med poletom
to drop a curtsy prikloniti se
figurativno to drop the curtain narediti konec
to drop into bad habits zabresti v slabe navade

drüben tam preko, tam čez, na drugi strani; onkraj; nach drüben na drugo stran, preko; von drüben/nach drüben z druge strani meje/na drugo stran meje (med ZRN in NDR)

drug² (-a, -o)
drug drugega …/druga druge …/drugo drugega … einander (pomagati drug drugemu/druga drugi einander helfen; ne poznati drug drugega einander nicht kennen; sovražiti drug drugega einander hassen); s predlogi: -einander (brez ohneeinander, čez/prek übereinander, figurativno durcheinander, do zueinander, gegeneinander, aneinander, iz auseinander, k zueinander, med untereinander, mimo nebeneinander, na aufeinander, aneinander, nad übereinander, nasproti gegeneinander, o übereinander, voneinander, ob aneinander, umeinander, okoli/okrog umeinander, po umeinander, nacheinander, durcheinander, pod untereinander, poleg/zraven nebeneinander, pred voreinander, pri beieinander, proti/zoper gegeneinander, skozi durcheinander, v ineinander, vpričo voreinander, z miteinander, za füreinander, nacheinander, hintereinander, zueinander, umeinander)
drugega na drugega zložiti: aufeinander, übereinander
drugega k drugemu aneinander
drugega pod drugega untereinander
drug od drugega voreinander
drug za drugim [hintereinanderher] hintereinander her, nacheinander
biti drug nad drugim [übereinanderliegen] übereinander liegen, [übereinanderstehen] übereinander stehen (podobne zloženke so možne z mnogimi drugimi glagoli : [übereinanderliegen] übereinander liegen, [untereinanderliegen] untereinander liegen, [hintereinanderfahren] hintereinander fahren …)
drug/eden za drugim einer um den anderen
| ➞ → eden za drugim, ➞ → med seboj, ➞ → vzajemno

drúg, drugáčen autre, différent

drug drugega l'un l'autre
drug drugemu l'un à l'autre, réciproquement, mutuellement
drug drugemu si pomagati s'entraider, s'aider l'un l'autre (ali les uns les autres, mutuellement)
drug drugemu škoditi se nuire réciproquement
drug z drugim l'un avec l'autre, ensemble
postati drugega mnenja changer d'avis
obleči drug suknjič changer de veston
nič drugega rien d'autre
nihče drug personne d'autre
to je nekaj drugega c'est autre chose, c'est une autre affaire
med drugim entre autres (choses)
drugi kraji (časi), druge navade (šege) autres pays (temps), autres mœurs

drúg (-a -o)

A) adj.

1. altro:
druge izbire ni non c'è altra scelta
zaenkrat nimam drugega dela per ora non ho altro da fare

2. (ki se po lastnosti razlikuje od določenega) altro, diverso:
poizkusiti na drug način provare in un altro modo

3. (ki v kaki skupini obstaja poleg navadnega in se od tega razlikuje) altro:
šole in drugi vzgojni zavodi le scuole e gli altri istituti educativi

4. pog. (tuj) altro, estraneo:
na starost je moral živeti pri drugih ljudeh da vecchio dovette vivere con estranei
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne razumeti drugega jezika kot palice intendere soltanto l'argomento della forza
pog. biti v drugem stanju essere incinta, in stato interessante
zapihal je drug veter sono cambiate le circostanze
z drugimi besedami in altre parole
biti drugih misli cambiare idea
pog. pren. to je pa druga pesem (questo) è un altro paio di maniche
PREGOVORI:
drugi kraji, druge navade paese che vai usanze che trovi

B) drúgi (-a -o) m, f, n

1. altro:
mi se strinjamo, drugi pa niso zadovoljni noi siamo d'accordo, gli altri invece non sono contenti
želite še kaj drugega? desidera altro?
(pri naštevanju) nudimo hrano, stanovanje in drugo si offre vitto, alloggio ecc.

2. (z nikalnico poudarja omejenost na navedeno) altro:
drugega ne zna kakor veseljačiti non sa far altro che gozzovigliare

3. (izraža medsebojno razmerje) uno... altro:
bojita se drug drugega hanno paura l'uno dell'altro
odhajajo drug za drugim se ne vanno uno dopo l'altro
pejor. drug drugega sta vredna uno è peggio dell'altro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
če ste manjkali zaradi bolezni, je pa druga se è stato assente perché malato è un'altra cosa
pog. fanta ni drugega kot tolšča il ragazzo è proprio un ciccione
ni za drugo, kakor da čepi doma è buono soltanto a starsene tappato in casa
reči med drugim dire fra l'altro
PREGOVORI:
kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade chi scava la fossa agli altri ci casca dentro egli stesso

drúg, drugáčen otro; diferente; diverso

drugi los otros
med drugim entre otras cosas
noben drug kot on ningún otro sino él
drugo lo otro, (ostalo) lo demás
drug z drugim uno por uno
to je nekaj drugega eso ya es otra cosa; fam (fig) eso ya es otro cantar
postati drugega mnenja cambiar de idea (ali de opinión)
ne preostane mi nič drugega no me queda (ali no tengo) otro remedio

drúg(i) -a, -o second; other, another

drúgi dan v mesecu the second
drúgi (naslednji) dan next day
drúgi najboljši second best
2. november 2nd November (beri: the second of November), November 2nd (beri: November the second)
drúgi razred second class
Karl II Charles II (beri: Charles the Second)
nihče drúg (kot on) nobody else (but he, pogovorno him)
vsak drúgi one in two
vsak drúgi dan every second (ali other) day
eden za drúgim one by one, one after the other, one after another
drúga dva the other two, the two others
na drúgi strani (figurativno) on the other hand
drúgi pot (drugič enkrat) some other time
drúgi po velikosti second biggest, second largest
eden drúgega one another, each other, mutually
eden in drugi both (of them)
bratranec (sestrična) v 2. kolenu second cousin
drugi (ostali) the other
kabina 2. razreda second-class cabin
nihče drúg kot no (ali none) other than, nobody else but
eno z drúgim one with the other
nič drúgega nothing else
biti drúgi, zavzeti drúgo mesto to take second place
to je nekaj čisto drúgega that is an entirely different matter, it makes all the difference, žargon that's another kettle of fish; this is quite another thing
imeti informacije iz drúge (posredne) roke to have second-hand information
za sedaj se ne da napraviti nič drúgega for the present nothing else can be done
biti drúgega mnenja to differ in opinion, to dissent
to pero je slabo, vzemi drúgo! this is a poor pen, take another!
vzeto eno z drúgim (= poprek) taken both together
napila sta si eden drúgemu they drank each other's health
pomagala sta si eden drúgemu they helped each other
igrati drúgo violino to play second fiddle
on je drúgi Cezar he is another (ali a second) Caesar
eden ali drúgi od nas bo to gotovo naredil one or other of us is sure to do it
postati drúgega mnenja to change one's mind
potovati v 2. razredu to travel second-class
stanovati v 2. nadstropju to live on the second floor (ZDA third floor)
med drúgim (= zlasti pa), ne moreš mu zaupati for one thing, he is not to be trusted
nad vsem drúgim želim... above all else (ali pogovorno more than anything else) I want...
ne delaj drúgim tega, česar ne maraš, da bi to oni delali tebi never do to others what you would not have them do to you
spoznal sem, da niso nič drúgega kot tatovi I realised they were nothing but a bunch of crooks

drug|o srednji spol (-ega)

1. anderes
nekaj drugega etwas anderes
čisto nekaj drugega eine ganz andere Sache
nič drugega nichts anderes
ne drugega kot (samo) nichts anderes als, nur

2.
in drugo und anderes, und anderes mehr ( kratica:idr. u.a./u.a.m.)
med drugim unter anderem ( kratica:m.dr. u.a.)

3. filozofija das Andere
čisto drugo das ganz Andere

Drūsus -ī, m (kelt.; prim.: Drusus, hostium (sc. Gallorum) duce Drauso comminus trucidato, sibi posterisque cognomen invenit Suet.) Druz, priimek rodu Livijev in Klavdijev. Poseb. znani so:

1. M. Livius Drusus Mark Livij Druz, tr. pl. l. 122, hud nasprotnik svojega tovariša G. Grakha; konzul l. 112: Ci., Fl.

2. njegov sin, poštenjak, izvrsten govornik; čeprav je prijateljeval s plemstvom, je l. 91 kot tr. pl. obnovil nekaj zakonov Grakhov, npr. zakon o razdelitvi zemljišč, poseb. pa zakon de civitate sociis danda. Kvint Varij ga je zato umoril, kar je dalo povod zavezniški vojni: Ci., Vell., Aur.

3. Nero Claudius Drusus Neron Klavdij Druz, nav. le Drusus, sin Klavdija Nerona (ali Avgusta) in Livije, Tiberijev brat, roj. l. 38, v času, ko je bila Livija še poročena z Avgustom. Leta 15 je porazil Rete v Tridentskih Alpah; pri 25 letih je kot namestnik v Germaniji prevzel vodstvo vojne in več let zmagoval. Umrl je l. 9 na vojnem pohodu med Labo in Zalo zaradi bolezni ali po padcu s konja. Zapustil je dva sinova: Germanika in Klavdija, poznejšega cesarja: H., T., Suet.

4. Drusus Caesar Druz Cezar, edini Tiberijev sin iz zakona z Vipsanijo Agripino, konzul l. 15 in 21. Leta 23 ga je Sejan zastrupil: T.

5. Drusus, Germanikov sin, zaradi svoje in bratove priljubljenosti med ljudstvom je vzbudil cesarju Trajanu zavist, zaradi česar ga je ta dal l. 33 po Kr. zapreti v svoji palači na Palatinu; tam je izstradan umrl: T., Suet. — Ženske iste rodbine:

1. Livia Drūsilla (demin.) Livija Druzila, žena Tiberija Klavdija Nerona, ki jo je l. 38 prepustil Oktavijanu. Spletkarska ženska je imela svojega drugega moža popolnoma v oblasti. Po njegovi smrti (l. 14 po Kr.) je pri svojem sinu, cesarju Tiberiju, izgubila ves vpliv; umrla je l. 29 po Kr. v starosti 84 let: T.

2. Iūlia Drūsilla Julija Druzila, najmlajša Germanikova hči; njen prvi mož je bil Gaj Kasij Longin, drugi pa Emilij Lepid. Njen brat, cesar Kaligula, s katerim je menda imela incestno razmerje, jo je dal po smrti pobožiti: T., Suet. — Adj. Drūsiānus ali Drūsīnus 3 Druzov: fossa Drusiana T. ali fossae Drusinae Suet. Druzov prekop; Neron Klavdij Druz ga je dal napraviti, da bi združil staro in novo reko Islo.

družábnost sociability; sociableness

pospeševati družábnost med člani to promote sociability among the members