près [prɛ] adverbe blizu, tik zraven, v bližini; préposition pri, ob, poleg
à ... près (tja) do; ne glede na
à beaucoup près še daleč (ne); vse prej kot
à cela près, à telle chose près razen tega
à peu près približno
à peu (de chose) près skoraj; malo je manjkalo
au plus près po najkrajši poti
de près iz bližine, od blizu; figuré neposredno; natančno; pazljivo; (lasje) kratko ostrižen
ni de près ni de loin (figuré) nikakor
de très près čisto iz bližine
de trop près iz prevelike bližine
près à près drug zraven drugega
près de (blizu) pri, ob; v bližini; figuré blizu; skoraj; v primeri z
ici près tu blizu, tu v bližini
tout près čisto blizu, čisto v bližini
ce n'est pas (tout) près to je daleč
avoir la tête près du bonnet hitro vzkipeti, biti vročekrven
couper de près (na) kratko ostriči
être près de (partir) biti na tem, da (odpotujemo); nameravati (odpotovati)
rasé de près gladko obrit
ne pas y regarder de si près ne tako natančno (česa) jemati ali vzeti
serrer quelqu'un de près komu tik za petami biti; pestiti koga, pritiskati na koga
suivre quelqu'un de près biti komu za petami
cela me touche de près to mi je zelo pri srcu
il y a près de deux heures que je suis ici skoraj dve uri sem že tu
Zadetki iskanja
- presnéto deuced
to je presnéto malo that's damn little
presnéto! bother it!, oh bother!, confound it!, damn it!, darn it!, oh dash!, dash it!; that's too bad! - presque [prɛsk] adverbe skoraj; malone
presque toujours, jamais, tous, tout, personne, rien skoraj vedno, nikoli, vsi, vse, nihče, nič
presque pas, plus zelo malo, komaj
presque à chaque pas skoraj ob vsakem koraku
c'est presque sûr to je skoraj gotovo
elle a presque pleuré skoraj jokala je
j'ai la presque certitude de ce que j'ai dit skoraj gotov sem tega, kar sem rekel - presumption [prizʌ́m(p)šən] samostalnik
domneva, predpostavka, verjetnost
pravno presumpcija; drznost, predrznost, domišljavost
pravno presumption of fact sklep na podlagi dejstev
pravno presumption of law presumpcija, da je resnično dokler se ne dokaže nasprotno
there is a strong presumption against it malo je verjetno
on the presumption that predpostavimo, da - pretium -iī, n (prim. skr. a-pratā brez povračila, zastonj, práti proti, homersko προτί, jon.-at. πρός, pamfilsko περτί [iz *πρετί], ajol. πρές = sl. proti, ang. price; prim. tudi gr. πέρνημι, περάω, πιπράσκω prodajati, πρίαμαι = lit. perkù kupovati)
1. cena, vrednost: Ter., Plin., Ap. idr., aestimate harum rerum pretia Cu., pretium luere Cu. plačati, pr. statuere merci Pl. oceniti blago, postaviti (nastaviti) ceno blagu, certum pretium constituere Ci. ep. postaviti (postavljati) ceno, pretium facere Varr. določiti (določati) ceno, o prodajalcu = zahtevati ceno: Pl. o kupcu = ponuditi (ponujati) ceno: Mart., Icti., operae eorum pretium faceret L. naj ceni njuno uslugo, pretium conficere Ci. postaviti (postavljati) ceno, da(ja)ti ponudbo (o izklicevanju na dražbi), exquirere pretia L., exquirens per se pretia et usque eo extendens, ut … Suet. cene sam določajoč in (jih) tako dvigujoč (višajoč, navzgor poganjajoč), da … , pretium habere Ci. imeti ceno, biti vreden (o žitu), veljati kaj: O. = in pretio esse L., esse in suo pretio O. imeti svojo pravo vrednost, magni, parvi pretii esse Ci. visoko, nizko biti (o)cenjen, imeti visoko, nizko ceno, iacent pretia praediorum Ci. so padle.
2. meton.
a) denar, denarna vrednost (kot cena za kaj): est pretium in pretio O. denar velja; poseb.: converso in pretium deo H. v denar = v zlati dež; pogosto abl. pretio za denar, z denarjem, z denarnimi (finančnimi) sredstvi: aliquid parare N., aliquem corrumpere Ci., emere Ci., magno (impenso) pretio Ci. idr. za veliko denarja, za visoko ceno, drago, parvo pretio Ci. za malo denarja, za nizko ceno, poceni; occ. α) (na)kupna cena, kupnina: pretium dominis reddere Eutr., emptoribus pretia restituere Eutr. β) odkupnina, (na)kupnina: captivos pretio (proti odkupnini, za odkupnino) remittere Cu., aliquem sine pretio remittere Cu., Iust. ali dimittere Iust. ali dare Eutr. ali recipere Cu. brez odkupnine.
b) plačilo, plača: pretium polliceri Ter., manūs pretium (= manupretium) Ci., L. plačilo za delo, pretium certaminis O. ali palmae pretium victoribus V. plačilo za zmago, pretio affici V. biti poplačan, habes pretium H. poplačan si, hic pretium curae (za delo) dulce erat O., habere operae pretium L., magna operae pretia mereri L.; pogosto v reklu operae (curae Plin. iun., Iuv.) pretium est L., S., H. idr. ali pretium operis est Sil.; tudi samo pretium est (z inf.) vredno biti (truda, dela), da … , izplačati se (trud, delo): operae pretium est neglegentiam eius considerare Ci., Germanico pretium fuit convertere agmen T., facere operae pretium L. storiti kaj, kar je vredno truda; occ. α) plačilo = kazen: L. Andr. fr. idr., verbera, compedes, molae, haec pretia sunt ignaviae Pl., ego pretium ob stultitiam fero Ter., mors pretium tardis O., pretium est mori H., pretium recte et perperam facto L. plačilo ali kazen. β) podkupnina, podmit: adduci pretio ad hominem condemnandum Ci., nec prece nec pretio nec periculo a recta via deduci Corn. γ) dražilo: pretia vivendi Plin. iun. - pričakovanj|e srednji spol (-a …) die Erwartung (konca sveta Endzeiterwartung, propada Untergangserwartung, bližnjega dogodka Naherwartung, uspehov Leistungserwartung)
pričakovanje s strahom die Erwartungsangst
veselo pričakovanje die Vorfreude (auf), der [Vorgenuß] Vorgenuss
po pričakovanju erwartungsgemäß
v nasprotju s pričakovanjem erwartungswidrig
v veselem pričakovanju otroka: guter Hoffnung
v vsem/zelo malo ustrezati pričakovanjem nichts/sehr zu wünschen [übriglassen] übrig lassen - prída
A) adj. inv. (navadno z nikalnico) di poco valore, cattivo, non buono:
ne biti (kaj) prida, biti malo prida essere di poco valore, cattivo, non buono
fant ni prida è un poco di buono
ta knjiga ni dosti prida il libro è pessimo, una schifezza
B) prída adv. (v nikalnih stavkih)
žito ni prida obrodilo il raccolto del grano è stato (piuttosto) scarso
ni se kaj prida spremenil non è cambiato affatto - prifliknjen (-a, -o) bescheuert
biti (malo) prifliknjen eine Meise haben - prijémati (-am) | prijéti (prímem)
A) imperf., perf.
1. pigliare, prendere:
prijemati s prsti, z rokami prendere con le dita, con le mani
prijemati s kleščami prendere con le tenaglie
2. far presa, prendere:
deska je trhla, zato žeblji ne primejo la tavola è marcia, perciò i chiodi non fanno presa
3. arrestare, fermare; catturare; pog. beccare:
prijeli so nevarnega zločinca è stato arrestato un pericoloso criminale
4. pren. avere; venire; prendere:
spet me prijema kašelj ho di nuovo attacchi di tosse
otroka je prijemal spanec il bambino aveva sonno
kaj te je prijelo ma che (diavolo) ti prende
prijelo me je, da bi odšel mi venne (la voglia) di andarmene
prijel ga je obup fu preso dallo sconforto
v stopalo me je prijel krč ho preso un crampo al piede
med plavanjem ga je prijel krč mentre nuotava gli è venuto un crampo
pog. prijeti v hrbtu, v nogi sentire una fitta alla schiena, alla gamba
5. pren. trattare con severità, con rigore; abbordare, chiedere, intimare; rinfacciare:
otroka bo treba malo bolj prijeti il bambino va trattato con più severità
prijel ga je zaradi kraje gli rinfacciò il furto
primi ga, kje je dobil denar chiedigli dove ha preso i soldi
kje si hodil tako dolgo, ga je prijela dove sei stato tanto tempo, lo abbordò
6. žarg. agire:
po nekaj minutah je injekcija prijela dopo pochi minuti l'iniezione agì
7. rib. abboccare
8. pren.
prijeti za knjigo prendere in mano i libri, cominciare a studiare
prijeti za delo mettersi al lavoro
ne prijeti za nobeno delo oziare, starsene con le mani in panciolle
prijeti za pero mettersi a scrivere, esordire come scrittore
prijeti za puško imbracciare le armi, iniziare la lotta
zapuščal je delo, kadar ga je prijela muha abbandonava il lavoro quando aveva i grilli, gli veniva il ticchio
prijeti vprašanje z nekega stališča affrontare, abbordare il problema da un certo punto di vista
prijeti koga za besedo prendere qcn. in parola
pren. prijeti se za glavo restare sbalordito, cascare dalle nuvole; mettersi le mani nei capelli
prijeti bika za roge prendere il toro per le corna
prijeti za ušesa tirare le orecchie
pog. prijeti koga nekam dover andare di corpo
pog. prijeti na kratko mettere in riga
lov. prijeti sled trovare la traccia
PREGOVORI:
kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino s'infarina
B) prijémati se (-am se) | prijéti se (prímem se) imperf., perf. refl.
1. afferrare, afferrarsi; prendere, prendersi:
prijeti se matere za krilo afferrarsi alla gonna della madre
prijeti se za roko prendersi per la mano
2. aderire; essere aderente, attillato:
obleka se preveč prime telesa il vestito è troppo aderente
3. attaccarsi, far presa:
blato se prime čevljev il fango si attacca alle scarpe
omet se je dobro prijel l'intonaco ha fatto presa
4. bot. attecchire, mettere radice:
rožmarin se težko prime il rosmarino attecchisce male
5. prijeti se (česa) mettersi a, darsi a:
prijeti se kakega dela mettersi al lavoro, a lavorare
prijeti se kmetovanja darsi all'attività agricola; dedicarsi all'agricoltura
vsaka bolezen se ga prime è incline ad ammalarsi; si ammala spesso, facilmente
otroka se je prijela gripa il bambino ha preso un'influenza
vino se ga prijema il vino gli sta dando alla testa
prijelo se ga je ime Rdečelasec gli dettero il nomignolo di, lo chiamarono il Rosso
noben nasvet se ga ne prime non sente ragioni
pog. sonce se je je lepo prijelo ha una bella abbronzatura
prijeti se vsake bilke aggrapparsi ad ogni fuscello
pog. njega se rado kaj prime è lesto di mano
ne vedeti, česa bi se prej prijeli non saper a che santo votarsi - primésiti to add; to admix; to mix in
primésiti še malo moke to add (ali to mix in) a little more flour - priméšati (-am) | primešávati (-am) perf., imperf. aggiungere (mescolando):
kuhani zelenjavi primešati žlico smetane aggiungere un cucchiaio di panna alla verdura bollita
opombi primešati malo humorja mescolare all'appunto un pizzico di umorismo
primešati cedrov sok cedrare
primešati opoj alloppiare, drogare - prismójen crazy, mad; wrongheaded; soft in the head; ZDA žargon bughouse
on je malo prismójen he has a tile loose - prisrč|en (-na, -no) herzlich (s prisrčnimi pozdravi mit herzlichen Grüßen), odnos: innig; otrok, žival: herzgewinnend
figurativno prisrčno malo blutwenig - pritískati (-am) | pritísniti (-em) imperf., perf.
1. premere; schiacciare; gravare, gravitare:
pritisniti na gumb premere il bottone
lok pritiska na stebre l'arco grava sui pilastri
pritisniti na zavore schiacciare il freno
2. stringere:
pritiskala je otroka na prsi si stringeva il bambino al petto
3. pren. premere; serrare; spingere:
pritiskati na koga z davki premere, stangare qcn. con le imposte
pritisniti na sovražnika serrare da vicino il nemico
pritisniti naprej, noter spingere avanti, dentro
4.
pritiskati, pritisniti na premere su, esercitare pressioni su, sollecitare qcn.
pritiskali so nanj za plačilo premevano su di lui perché pagasse
5. pren. incalzare:
draginja že dolgo pritiska il carovita incalza da tempo
mraz, vročina pritiska incalza il freddo, il caldo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
leta že pritiskajo, so pritisnila gli anni si fanno già sentire
pren. pritiskati na kljuke sollecitare aiuto, protezione
pren. pritiskati ob tla deprimere
vsake četrt ure ga pritisne (na potrebo) ogni quarto d'ora deve andare a orinare, andare in bagno
šol. pritisniti cvek dare un bel cinque
pritisniti komu eno okoli ušes mollare, affibbiare un ceffone a qcn.
pog. pritisniti fotografare, scattare una foto
pritisniti komu ... let comminare a qcn. una pena di... anni di prigione
pren. pritisniti na drugačno struno toccare un'altra corda, cambiare musica
pritisniti koga ob zid mettere qcn. con le spalle al muro, mettere, stringere qcn. alle corde
pritisniti glasneje cantare più forte
pren. malo pritisniti darsi da fare, sforzarsi
pritisniti koga na srce abbracciare qcn. - probable verjeten
¡no es probable! malo je verjetno, da se bo to zgodilo! - procul, adv. (iz prŏculus ali prŏculum, razširjeno iz *pro-co- (izpeljanka iz prŏ, gl. pod prō in proceres); prim. sl. proč)
1.
a) acc. v daljavo, na dalj(av)o, daleč tja: abire, abscedere O., digredi N., arbitris p. remotis S., tali p. pellite O., sacra publica ab incendiis p. auferre L., p. exstructa canistra H. v daljavo = kvišku (visoko) nagrmadeni.
b) abl. iz dalj(av)e, iz daljnega, (i)zdaleč, oddaleč (od daleč), na daleč: attendere Ci., conspicere aliquem N., tela conicere C., p. e fluctu cernitur Aetna V., non iam p., sed hic praesentes dii templa defendunt Ci.
c) loc. v daljavi, daleč: p. inde L., Mel., iam p. abesset N. biti že precej oddaljen, serta p. iacebant V., p. este, profani V. oddaljite se, est p. in pelago saxum V.; pogosto pri abl. ali s praep. a(b): haud p. ab eo loco N., p. a domo L., p. a conspectu Ci., p. a castris constiterunt C., p. mari, coetu hominum L., p. amne Cu., p. castris T., patriā procul Enn. fr., haud p. muris Cu., haud p. Romanis praesidiis L.
2. metaf. biti daleč, biti oddaljen od česa, biti brez česa: p. negotiis H., p. dubio L. brez dvoma, haud p. ab inopiā omnium rerum L., p. voluptatibus habiti T. ker so morali biti brez zabav, p. errare S. zelo se motiti, non p. abhorret ab insaniā Ci., animus tanto facinore p. abhorrens Cu., sine irā et studio, quorum causas p. habeo T. za kar nimam pran nobenega razloga; haud (nec) p. (ab)est, quin … L. malo (toliko) da ne … ; occ. (o vrednosti): aes p. a Corinthio Plin. precej slabši kot … ; (o času) dolgo: durabisne p.? Stat., haud p. occasu solis L. ne dolgo (= malo) pred sončnim zahodom. - prodávati pròdājēm (se) prodajati (se): prodavati na komad, na kilu, na veliko i malo; prodavati na krčmu prodajati na malo; prodavati se tudinu
- producir [-zc-; pret: -je] proizvajati, producirati; (ob)roditi, donašati, donosen biti; pokazati, predložiti; povzročiti
producir beneficio dobiček (korist) prinesti
producir efecto imeti uspeh, učinkovati
producir una explosión eksplodirati
producir fiebre (med) povzročiti vročico
producir mejoría prinesti olajšanje
producir poco malo donašati, ne se izplačati
producir rica cosecha bogate sadove donašati
un negocio que no produce nedonosen posel
producirse pojaviti se, nastopiti, dogoditi se
se produjo (un) silencio nastala je tišina - prōductō -are (frequ. k prōdūcere) raztegniti (raztegovati, raztezati), podaljš(ev)ati: ut huic malo aliquam productem (v nekaterih rokopisih producam) moram Ter.
- prō-fluō -ere -flūxī -flūxum
1. teči, priteči (pritekati): Iust., Vitr., Mel., Lact. idr., ex monte C., in mare Ci., aqua profluens Ci., venter profluit Cels. lije, ni zaprt; pren.: cuius ore sermo melle dulcior profluebat Corn.
2. metaf. (pr)iti naprej, napredovati: ab his fontibus profluxi ad hominum famam Ci. sem malo po malo (korak za korakom) dospel do … , Messalina ad incognitas libidines profluebat T. je zahajala v nezaslišane strasti, se je vdajala nezaslišanim slastem. — Od tod adj. pt. pr. prōfluēns -ēntis, adv. prōfluenter
1. pritekajoč, tekoč: aqua Ci., L., exitus profluentes Vitr. odtoki; subst. prōfluēns -entis, f (sc. aqua) tekoča voda, reka: Plin., Fl. idr., in profluentem deferri Ci.
2. metaf.
a) obilen, izdaten, bogat: largitas Arn., omnia profluenter, absolute prospere, igitur beate (sc. adsint) Ci.; (o govoru) gladko tekoč, gladek, (stilno) izoblikovan, dodelan: loquacitas, genus dicendi Ci., eloquentia T., profluentius exsequi Gell. v zelo gladkem govoru; subst. prōfluēns -entis, n tek besed(e), gladka beseda, tekoč govor: profluens quiddam habuit Carbo et canorum Ci. gladko in blagoglasno tekočo besedo, Haterii canorum illud et profluens T.