Franja

udárjati glej tudi udariti

udarjati polne in polovične ure dar las horas y las medias
udarjati na boben tocar el tambor
udarjati z glavo ob zid arremeter con la cabeza contra la pared (tudi fig)
udarjati s perutmi aletear, batir las alas
udarjati se po prsih golpearse el pecho

udeležiti se povratni glagol
(biti prisoten; sodelovati) ▸ részt vesz Udeležila se je mednarodnega glasbenega festivala na Hrvaškem in zmagala. ▸ Részt vett a horvátországi nemzetközi zenei fesztiválon, és győzött.
Udeležila se je dobrodelnega dogodka v Las Vegasu in očitno zelo uživala. ▸ Részt vett a Las Vegas-i jótékonysági eseményen, és szemmel láthatóan nagyon élvezte.
Skupaj so se tretje sezone udeležile mladinske ekipe 24 nogometnih klubov iz 24 držav. ▸ Összesen 24 ország 24 futballklubjának ifjúsági csapatai vettek részt a harmadik idényben.

udóbje, udóbnost comodidad f ; confort m

ki ljubi udobje comodón, -ona
ljubitelj udobja fam Don Cómodo
stanovanje z vsem udobjem vivienda f con todas las comodidades
moderne udobnosti las comodidades modernas

ugódnost ventaja f

plačilne ugodnosti facilidades f pl de pago
dobiti ugodnost obtener una ventaja
imeti ugodnost od beneficiarse de, sacar ventaja de
to nudi številne ugodnosti esto ofrece muchas ventajas
prinašati ugodnosti traer ventajas
pretehtati ugodnosti in neugodnosti considerar las ventajas y los inconvenientes (ali el pro y el contra) (de a/c)

uhó oreja f ; (sluh) oído m

oslovsko uho (v knjigi) doblez m
uho šivanke ojo m de la aguja
notranje (srednje, zunanje) uho oído m interno (medio, externo)
vnetje srednjega ušesa otitis f media
imeti fino (tanko) uho (fig) tener el oído fino
ima jih na debelo za ušesi (fig) fam es un vivales; tiene más conchas que un galápago, tiene mucha trastienda
sama ušesa so me (pazljivo poslušam) soy todo oídos
biti do ušes zaljubljen (-a) estar perdidamente enamorado (-a) de alg
iti pri enem ušesu noter, pri drugem pa ven entrar por un oído y salir por el otro
kdor ima ušesa, naj posluša! a buen entendedor, media palabra le basta
povesiti ušesa (ponižno ubogati) bajar las orejas
s povešenimi ušesi con las orejas gachas
napeti ušesa, na ušesa vleči, z ušesi striči aguzar las orejas
(po)vleči za ušesa koga tirar a alg de la oreja, dar a alg un tirón de orejas
(po)praskati se za ušesom rasgarse las orejas, (v zadregi) rascarse (perplejo) detrás de la oreja
priti komu na ušesa llegar a oídos de alg
povedati (prišepetati) komu kaj na uho decir (susurrar) a alg a/c al oído
pridiqati gluhim ušesom predicar en desierto, dar música a un sordo
na to uho ne slišim dobro no oigo bien de este oído
do ušes tičati v dolgovih estar entrampado hasta las cejas
zapiši si to za ušesa! ¡date por advertido! ¡quedas avisado!
do ušes zardeti ponerse colorado como un tomate
v ušesih mi zveni (šumi) me zumban los oídos
v uho naj me to piše! fam de eso me río yo; me importa un pito eso
v uho naj me on piše! no hago caso de él

uiti (uidem) uhajati

1. entwischen, davonlaufen, entlaufen, fortlaufen; beseda, pripomba: entschlüpfen, herausschlüpfen
uiti izpod kontrole außer Kontrolle geraten, (jemandem) entgleiten
uiti iz spomina entfallen
uiti iz zapora aus dem Gefängnis ausbrechen

2. (rešiti se) entkommen, sich retten; nesreči, zli usodi: sich retten vor, (dem Unglück) entgehen, entrinnen
ki mu ni mogoče uiti nesreča: unentrinnbar
za las uiti čemu haarbreit an (etwas) vorbeikommen
za las uiti smrti dem Tod von der Schippe springen

uíti to escape; to run away; to make one's escape; to get away; to flee

skrivaj uíti to abscond
srečno uíti to have a lucky escape
za las uíti, komaj uíti to have a narrow escape, to have a close shave
uíti z ljubimcem to elope with one's sweetheart (ali lover)
njegovo ime mi je ušlo iz spomina his name escaped me
za las uíti nevarnosti to escape by the skin of one's teeth
skušal je uíti iz ječe he tried to escape from prison
ušlo mu je (= izbleknil je) he blurted it out, he let the cat out of the bag
za las smo ušli it was a close call (ali a close shave)

uíti huir; escaparse ; (ujetnik) evadirse, fugarse

uiti nevarnosti salvarse de un peligro
za las uiti escaparse por un pelo; escapar a duras penas; salvarse en una tabla
človek bi kar ušel (fig) es insoportable
zanka ji je ušla ha dejado caer una malla

uítje escape; running away

uítje za las (figurativno) a close shave (ali call, thing)

úličen de (la) calle; callejero

ulični blok manzana f (de casas)
ulično beračenje mendicidad f (pública)
ulični jarek zanja f, cuneta f
ulično križišče encrucijada f
ulični pometač barrendero m
ulična popevka canción f callejera
ulični prodajalec vendedor m ambulante
ulični promet tráfico m callejero
ulična razsvetljava alumbrado m de las calles, alumbrado m público
ulična svetilka candelabro m; reverbero m
ulični vogal esquina f (de la calle)

último zadnji, poslednji; skrajni, najbolj oddaljeni

el último objeto skrajni cilj
último precio zadnja (najnižja) cena
última voluntad poslednja volja
el último del turno zadnji po vrsti
lo último de la temporada (trg) zadnja novost v sezoni
es lo último to je zadnja cena
a (la) última hora v zadnjem hipu, nazadnje, končno
a la última (moda) po zadnji modi
a últimos de marzo konec marca
en último lugar nazadnje, konec koncev
por último končno, nazadnje
apelar al último recurso poseči po skrajnih sredstvih
estar a las últimas biti v zadnjih izdihljajih
el último es el que rie bien kdor se zadnji smeje, se najbolje smeje

úm mente f , intelecto m , razón f ; espíritu m

ves iz uma je ha perdido la cabeza
imeti na umu considerar (posledice las consecuencias)
to mi ne gre iz uma no se me quita de la cabeza
um se mu je omračil se ha vuelto loco
priti na um pasar por la cabeza
ni mi prišlo na um no me pasó por el pensamiento

ùmalo prisl. malodane, skoraj: umalo što ga nije ubio za las je manjkalo, pa bi ga ubil; umalo što nije zadocnio na stanicu

umétnost arte m (pl f)

filmska umetnost arte de la pantalla
ljubitelj umetnosti aficionado m a las artes
poznavalec umetnosti experto m en materia de arte
lepe umetnosti las bellas artes
svobodne umetnosti las artes liberales
upodabljajoče umetnosti las artes plásticas
črna umetnost magia f negra
dekorativna umetnost arte decorativo
to je vsa umetnost en esto y nada más consiste todo
to ni nobena umetnost eso lo hace cualquiera; fam ¡valiente cosa!

umivanj|e srednji spol (-a …) das Waschen, die Abwaschung, die -wäsche (glave/las Haarwäsche, nog religija die Fußwaschung, po mačje Katzenwäsche, rok Händewaschen)
umivanje zob das Zähneputzen
medicina prisilno umivanje der Waschzwang
krpa za umivanje der Waschlappen
skodelica za umivanje prstov die Fingerschale
voda za umivanje das Waschwasser
možnost umivanja die Waschgelegenheit

umívanje wash, washing

umívanje (pranje) glave in las shampooing

umí(va)ti lavar

umi(va)ti se lavarse
umi(va)ti si roke (v nedolžnosti) lavarse las manos
roka roko umiva una mano con otro se lava

uña ženski spol noht; krempelj; parkelj, kopito; (škorpijonova) bodica; zareza

uña de caballo (rast) lapuh
de uña divji, besen
ni el canto de la uña niti mrvice ne
descrubrir(enseñar, sacar, mostrar)la uña (fig) izdati se, pokazati svoje slabosti
sacar con la(s) uña(s) izpraskati
ser uña y carne biti neločljiv, biti v velikem medsebojnem prijateljstvu
tener a/c en la uña (fig) imeti nekaj v mezincu
uñas pl (fig) dolgi prsti
largo de uñas dolgoprsten, tatinski
comerse las uñas nohte si gristi (od jeze)
estar de uñas (con) (fig) biti s kom v sovraštvu
mirarse las uñas (fig) brez dela biti; kartati
ponerse de uñas trdovratno se upirati
quedarse soplando las uñas (fig) izgubiti, premagan biti
tener las uñas afiladas (fig) biti spreten tat
caer entre (ali: en)las uñas de uno (fig) komu v roke (kremplje) pasti
verse en las uñas del lobo (fig) biti v veliki nevarnosti

unguis -is, abl. -e, pesn. -ī, m (prim. skr. nakháḥ = gr. ὄνυξ [gen. ὄνυχος] = hr. nokat = sl. noht = lit. nãgas = got. nagls = stvnem. nagal = nem. Nagel; prim. še sl. in hr. noga, lit. nagà kopito)

1. noht (človeških prstov na roki in nogi): Pr., Petr., Plin. idr., ungues recidere Cu., ferro subsecare O., praesecare ali ponere H. (ob)rezati, cultello purgare H., sectis unguibus H. z obrezanimi (topimi) nohti, ungues rodere H. gristi (si) nohte (pri napornem razmišljanju), medium unguem ostendere Iuv. (iztegniti in) pokazati sredinec (znamenje najhujše zavrnitve (ker so imeli sredinec za nesramni prst)); preg.: de tenero ungui H. (po gr. ἐξ ἁπαλῶν ὀνύχων) „od (do) koncev prstov“, „od (do) nohtov“ = z dušo in telesom; ab imis unguibus ad verticem Ci. „od nog do glave“, „od glave do peta“; a rectā conscientiā traversum unguem non oportet discedere Ci. ep. ali te numquam ab illā ne transversum quidem unguem ut dicitur, recessisse H. „ne za prečen (počezen) noht (prst)“ = ne (niti) za las (podobno: si tu ex isto loco digitum transvorsum aut unguem latum excesseris Pl., non ungue latius digredi ali discedere Ap. in elipt.: nec transversum unguem, quod aiunt, a stilo Ci. ep.); homo, cuius pluris unguis, quam tu totus es Petr. čigar mezinec mi je ljubši kot ti ves; ad unguem, in unguem (gr. ἐς ὄνυχα, ἐπ' ὄνυχος) „do preizkušnje z nohtom“ = kar najnatančneje (izraz je vzet iz besednjaka kiparjev, ki so z nohtom preizkušali gladkost svojega dela): ad unguem materiem dolare Col., carmen decies castigare ad unguem H., omnis in unguem secto via limite quadret V., suturae in unguem committuntur Cels., uti crepidines … in unguem … coniungantur Vitr.; pren.: ad unguem factus homo H. človek uglajenega vedenja, fino olikan.

2. živalski parkelj, krempelj (starejše paznohet), taca, šapa (ungula je parkelj liho- in sodoprstih kopitarjev): H., O., Col., Plin., Mart. idr., leonis ungues V., praedam ex unguibus ales proiecit V.

3. metaf. (nohtu podobne reči)
a) noht = končina, rob, npr. rožnih listov: Plin.; lesenega dela pri trsu nad očesom: Col.
b) kavelj, kljuka: ferrei Col.
c) bela lisa v človeškem očesu: Cels.
d) neka školjka, morda morska nožnica: Varr.

upàd, upádanje disminución f ; baja f (cen de los precios) ; reducción f ; movimiento m de baja; caída f

upad vodá baja f de las aguas