Franja

argentier [-tje] omara za srebrnino; (familier)

le grand argentier finančni minister

argentin¹ e [aržɑ̃tɛ̃, in] adjectif zvonek ko srebro, srebrn

le son argentin de la clochette srebrno zveneči glas zvonca

Argos, le nom. in acc., n (τὸ Ἄργος) Arg(os), večinoma (zlasti v odvisnih sklonih) Argī -ōrum, m Argi (gen. Argov),

1. pozneje pokrajina Argolis na Peloponezu, pesn. Grčija nasploh: quantum impulit Argos Lucan.

2. pogosto gr. mestno ime,
a) glavno mesto (ob Inahu) pokrajine Argolide: Varr., O., Mel., aptum equis Argos H. (ἱππόβοτον Hom.), Argos Inachium ali Dipsium Plin.; v obliki Argi: Pl., H., L.; od tod adj. α) Argēus (Argīus) 3 (Ἀργεῖος) argovski, argoški, iz Argov: Tiburis Argei... arva O. ali Tibur Argeo positum colono H. (po mitu so tibursko mesto ustanovili trije bratje Tiburnus ali Tiburtus, Catillus in Coras, vnuki argovskega vladarja Amfiaraja). β) pogosteje Argīvus 3 (Ἀργεῖος , eol. ἈργεῖΦος) argovski, argoški, argivski, iz Arga (pokrajine ali mesta), iz Argov: orator, sacerdos Ci., Iuno Ci., V. kot boginja zaščitnica argovskega mesta, augur(= Amfiaraj iz Argov) H., iuventus(= Tiburt, Katil in Kora) V., civitas Arn.; pesn.= grški: Argo, qua vecti Argivi delecti viri Enn. ap. Corn., castra, ensis, phalanx, Helene V., Argiva pompae facies O., pubes Cat., heroinae, quas dedit Argivis Dardana praeda viris Pr., pudicitia Pr.; subst. Argīvus -ī, m, pogosto pl. Argīvī -ōrum, m Argovec (Argivec), Argovci (Argivci): abituros agro Argivos Pl., alia species Iunonis Argivis, alia Lanuvinis Ci., Damocles erat Argivus N.; pesn. v pl.= Grki: Val. Max., exurere classem Argivôm (=Argivorum) V., ter pereat (murus) meis excisus Argivis H. γ) Argolis -idis, f (Ἀργολίς) argovska, argoška, argolidska: Alcmene, puppes O.; subst. Argolis -idis, f Argolida, peloponeška pokrajina, ves polotok med Argolidskim in Saronskim zalivom: Mel., Plin. δ) Argolicus 3 (Ἀργολικός) argolidski (= ki se tiče pokrajine Argolide): mare V., urbs(=Argos) O., leo Sen. tr. nemejski lev, sinus Plin.; pesn. = grški: duces O. vojskovodje v trojanski vojni, classis O., classes Ci., navis Ci. (Arat.) ladja Argo (kot ozvezdje), gens, reges, tela V. ε) Argus 3 argovski, argoški, iz Argov: pater Pl.
b) Argos Amphilochium L. Amfiloški Arg(os), epirsko mesto, imenovano tudi Argos Amphilochi Mel. ali Argos Amphilochicum Plin.
c) Argos Pelasgicum Plin. Pelasgovski Arg(os) v Tesaliji.
č) Argos Hippium Plin. Konjski Arg(os), mesto v Davenski Apuliji, pozneje Argyripa in naposled Arpi.

arguō -ere -uī (-ūtum -ūtus -uitūrus)

1. jasno prikazati, (po)kazati, neovrgljivo trditi, dokaz(ov)ati: non ex auditu arguo Pl., ego, ut tu arguis, agricola Ci., tute argue, quae dicis Ap.; z ACI: arguis occisum esse a Rabirio Saturninum Ci., in vinclis cives Romanos necatos esse arguo Ci., speculatores, non legatos venisse arguit L.

2. pren.
a) ovaditi (ovajati), izda(ja)ti, razode(va)ti, (po)kazati, izkaz(ov)ati, (o)značiti (označevati); le pesn. in neklas.: Cu., Lact., degeneres animos timor arguit V., amantem languor et silentium arguit H.; med.: laudibus arguitur vini vinosus Homerus H. hvaleč vino se kaže za ljubitelja vina, genus arguitur vultu O., apparet virtus arguiturque malis O.
b) dokaz(ov)ati, da je kaj nedopustno, neumestno, nevzdržno, napačno, kaj ovreči, izpodbi(ja)ti, zavrniti (zavračati), grajati: leges... dedit..., quas ne usus quidem longo tempore, qui unus est legum corrector, experiendo argueret L., velut arguens rumorum de se temeritatem Suet., quod et ipsum Fenestella arguit Suet.; z ACI: primusque (Pythagoras) animalia mensis arguit inponi O. je bil zoper to, da...; (o osebah) dolžiti koga zmote, dokaz(ov)ati komu zmoto, da se moti: Plinium arguit ratio temporum Suet., ut (Tiberius) sua confessione argueretur T.
c) dolžiti, obdolžiti (obdolževati), (o)kriviti koga česa: arguis fatentem; non est satis, accusas Ci., servos... neque arguo neque purgo Ci., qui arguunt L. tožilci, tožniki, qui arguuntur L. obtoženci, okrivljenci, quod reos, ne apud praefectum urbis arguerentur, ad praetorem detulisset T., indicasse est detulisse; arguisse accusasse et convicisse Ulp. (Dig.); z objektnim in predikatnim acc.: filium falsum arguere S. ap. Prisc., Britannicum fratrem... ut subditivum apud patrem arguere conatus est Suet., hunc ut dominum et tyrannum, illum ut proditorem arg. Iust.; v pass. z dvojnim nom.: cum neuter ab eo... mentitus argui posset Vell., qui non rite creatus tribunus arguebatur Q.; (krivda) z gen. criminis: aliquem tanti facinoris, summi sceleris Ci., senatus nec liberat eius culpae regem neque arguit L., qui occupandae rei publicae argui non poterant T.; z abl. criminis: te hoc crimine non arguo Ci., apertum crimen, quo argui posset N.; z de: quaerere de eo crimine, de quo arguatur Ci., de quibus quoniam verbo arguit, verbo satis est negare Ci.; z notranjim obj. kaj kot kaznivo dokazovati ali grajati, kaj očitati, česa dolžiti: hoc ipsum, quod nos arguimus Ci., culpa, quam arguo L., dum arguunt in eo regni votuntatem Vell., venenum arguis Q., arguebat et perperam editos census Suet., taciturnitatem pudoremque pro tristitia et malignitate Suet. grajati kot...;v pass.: multa sunt falsa, quae argui possunt Ci. česar moreš dolžiti človeka; z dvojnim acc.: egomet haec ted(=te) arguo Pl., id, quod me arguis Ci., id unum ex iis, qui sibi rem aperuisset, arguere sese paratam esse L.; z inf. ali ACI: quae me arguit hanc domo ab se surripuisse Pl., corruptum a rege capere Cymen noluisse arguebant N.; v pass. z NCI: occidisse patrem Sex. Roscius arguitur Ci., auctor illius iniuriae fuisse arguebatur Ci. — Od tod adj. pt. pf. argūtus 3, adv.- ē jasno (razločno, očitno) se kažoč; od tod

1. (telesno)
a) očem izrazit, živ, živahen, ognjevit: oculi Ci., O., ocelli O., manus minus arguta Ci., illi (equo) argutum caput (est) V., solea Cat.
b) nav. pesn. ušesom glasen, zvonek, zveneč, brneč, šumeč ipd.: linguae Naev. ap. Nov. glasni, blebetavi, facunditas Pl. zgovoren jezik, hirundo, olores V. ali aves Pr. ali passer Mart. čivkajoč, ščebetajoč, cicadae Mart. cvrčeči, fistula V., serra V. vreščava, aes Mart., aera Sil., pecten V. šušteč, ilex V. ali gramen Col. ali calami Sil. šumeč, nemus V. od pastirskih pesmi odmevajoč, forum O. hrupni, dolor, blanditia Pr. glasna; met. o osebah (= λιγύς) glasen, speven, zgovoren, besedit; (v slabem pomenu) blebetav: civis Pl., doctor argutae fidicen Thaliae H., argutae properet Neareae... cohibere crinem H., poetae H., Tibullus Mart.; subst.: arguti et cauti Pl. oprezni blebetači.
c) vohu ali okusu oster, pronicav: odor argutior Plin., sapores Mart., Pall.

2. pren. v duševnem oziru
a) jasen, pomenljiv: omen Pr., argutissima exta Ci.
b) natančen, podroben, obširen: litterae argutissimae Ci. ep., sedulitas (scribendi) nimium arguta Caelius in Ci. ep.
c) bistroumen, ostroumen, tankočuten, globokomiseln, duhovit, dovtipen: sententiae Ci., verborum ambitūs Ci., poëma... ita elegans, nihil ut fieri possit argutius Ci., dicta argutissima Ci., iudicis argutum acumen H., arguti epigrammaton libelli Mart., argute obrepere Pl., argute loqui Ca. fr. ali conicere, dicere, disserere, respondere Ci., aliquid dicere argutius Ci., de aliqua re argutissime disputare Ci., argutissime in scholis praecipere N. ap. Lact.; o osebah: argutus orator Ci., quis (Catone) in sententiis argutior? Ci.; (v slabem pomenu) premeten, pretkan, presukan, zvit: calo, meretrix H., argutissimi milites Veg.; v besedni igri pri Pl. (Pseudol. 746):ecquid argutust (=argutus[adj.] est)? ali je zvit? malorum facinorum saepissime (sc. argutus)est je bil obtožen; prim.: dedecoris a viro argutam(pravi pt. pf.) meo Pl. (Amphytr. 883).

Opomba: Argūtus kot pravi pt. pf. dobimo le pri Plavtu, sicer se ta pt. nadomešča z accūsātus 3; inf. fut. pass. argūtum īrī: P. F.; pt. fut. act. arguitūrī (nom. pl. masc.): S. ap. Prisc., neizpričano argūtūrus: Prisc.

argutezza f

1. bistroumnost, duhovitost:
conversare con argutezza duhovito se pomenkovati

2. (bistroumen) domislek:
le sue argutezze divertivano gli invitati njegovi domisleki so zabavali goste

argūtiae -ārum, f, redko in le v pozni lat. argūtia -ae, f(argūtus)

1. tenka, živa izrazitost, živahnost: argutiae digitorum Ci. živahno igranje s prsti, vultūs Plin., operum Plin. kipov, artifices argutiae Plin. ščebetavo žvrgolenje slavčka ali = blebetavo govorjenje Pl.

2. duhovito (bistroumno, ostroumno) opisovanje, tančina opisovanja: huius orationes tantum argutiarum, tantum urbanitatis habent, ut... Ci., Demosthenes nihil Lysiae subtilitate cedit, nihil argutiis et acumine Hyperidi Ci.

3. (v slabem pomenu) tenkoumnost, dlakocepstvo, zahtevnost, premetenost: nihil est, quod illi (Graeci) non persequantur suis argutiis Ci., Aegyptia argutia Nilotici calami Ap., audax argutia Gell., inventionis argutia Fr., argutia famulorum Pall.

Arhimédov fizika

Arhimedov izrek, zakon le principe d'Archimède
strojništvo Arhimedov vijak vis ženski spol d'Archimède, vis sans fin

arhiv samostalnik
1. (ustanova) ▸ levéltár, archívum
2. (zbirka) ▸ archívum, tár
3. v računalništvu (o hrambi datotek) ▸ archív állomány, archívum
Podatke lahko le shranimo v arhiv ali pa jih stisnemo in tako pridobimo nekaj prostora na disku. ▸ Az adatokat csak az archívumban mentsük el vagy tömörítsük, így szert tehetünk egy kis helyre a lemezen.
Povezane iztočnice: varnostni arhiv

4. vinarstvo (prostor za hranjenje vin) ▸ archívum
Ptujska klet pa v svojih arhivih hrani najstarejše vino na Slovenskem. ▸ A legöregebb bort Szlovéniában a Ptuji Pincészet őrzi az archívumában.

arieggiare v. tr. (pres. arieggio)

1. biti podoben (komu, čemu):
il paesaggio arieggia quello di Toscana pokrajina je podobna toskanski

2. prezračiti, prevetriti:
arieggiare le stanze prezračiti sobe

ariēs -etis, m

1. oven, jarec: udisque aries in gurgite villis mersatur V., aries dux Pr. oven vodnik; o zlatorunem ovnu, ki je nesel Friksa in Helo: Pl., Varr., petebant illam pellem inauratam arietis Colchis Enn. ap. Ci. et ap. Corn.; pren. spravni oven (po zakonu kralja Nume so morali darovati ovna za pokoro ob nenaklepnem uboju): Serv., Fest.; od tod: ex quo aries subicitur ille in vestris actionibus Ci.

2. pren.
a) „morski oven“, neka morska žival: Plin., Cl.
b) ozvezdje Oven: Ci. (Arat.), O., Vitr., Hyg.
c) bojni oven, zidolom, trkač (dolga in debela klada z železno ovnovo glavo na koncu, na vrveh viseča izpod oprtega bruna; s to napravo so oblegovalci prebijali in predirali mestno zidovje): percussit murum aries Ci., prius, quam murum aries attigisset C., murum arietibus feriri vident S., sternere ariete muros L., tribus arietibus aliquantum muri discussit L., pulsare ariete muros V., arietum pulsu Cu., arietes immittere C. ali admovere Cu.; meton: labat ariete crebro ianua V. od pogostnih ovnovih sunkov.
č) poševno postavljen oporni steber pri mostu, valolom: sublicae pro ariete subiectae C.

Opomba: Pesniki včasih, toda le v odvisnih sklonih, konzonantirajo vokal i, zaradi česar se a podaljša, npr.: pulsabant āriete muros V. ali labat āriete crebro ianua V.(beri árjete).

arista -ae, f

1. bodica, poseb. žitna res(in)a, osina: Varr., V., O. idr., munitor (frux) vallo aristarum Ci.

2. met.
a) klas, lat: mollis, pinguis V., gravidae aristae V., O., maturis albescit messis aristis V.; tudi o nardinem sadu: Plin., Stat., nardi aristae O.
b) v pl. klasnat sadež, vrste žita, žito: si... solis instabis aristis V. če boš le žita sejal.
c) (pesn.) žetev (= čas žetve): Cl.

3. pesn. pren.
a) resasti, ščetinasti lasje: cum excussit membris timor albus aristas Pers.
b) ribja kost, koščica: Aus.
c) aristae zeli(šča) nasploh: Val. Fl.

arma f (pl. -mi)

1. orožje:
armi automatiche avtomatsko orožje
armi da fuoco strelno orožje
armi atomiche atomsko orožje
armi nucleari jedrsko orožje
armi bianche hladno orožje
porto d'armi orožni list
presentare le armi pozdraviti z orožjem
passare per le armi postreliti, ustreliti
compagno d'arma soborec, bojni tovariš
fatto d'armi oborožen boj, spopad
piazza d'armi vojaški poligon
uomo d'armi vojaški strokovnjak
andare sotto le armi iti k vojakom
chiamare sotto le armi poklicati pod orožje

2. pren. orožje:
arma a doppio taglio dvorezni meč
affilare le armi pripraviti se na boj
prendere le armi pripraviti se na vojno
deporre le armi odložiti orožje, prekiniti sovražnosti, vdati se
levarsi in armi upreti se z orožjem
essere alle prime armi biti začetnik, lotiti se novega podjetja

3. vojska:
armi mercenarie najemniška vojska

4. rod vojske:
l'arma azzurra letalstvo
l'arma di fanteria pehota
l'arma del genio inženirstvo
l'arma benemerita karabinjerji

armato

A) agg.

1. oborožen:
era armato di pistola oborožen je bil s pištolo
a mano armata z orožjem v roki
le forze armate oborožene sile

2. opremljen (tudi pren.):
essere armato di buoni propositi imeti dobre namene

3. tehn. armiran:
soffitto armato armirani strop

B) m (zlasti pl.) vojak

*armātus, le abl.-ū, m(armāre)

1. oborožitev, orožje: Cretico armatu, haud dispari armatu L.;

2. met. oboroženci: toto fere gravi armatu L., relicto graviore armatu L. težko oborožene pešake.

arme [arm] féminin orožje; vrsta, rod vojske; puška; pluriel grb

par les armes z orožjem, s silo
arme à double tranchant dvorezno orožje
arme antiaérienne, antichar, automatique protiletalsko, protitankovsko, avtomatsko orožje
armes atomiques, nucléaires atomsko orožje
arme blanche, muette hladno orožje
arme à feu, défensive, offensive strelno, obrambno, napadalno orožje
arme à tir rapide hitrostrelno orožje
carrière féminin, métier masculin d'armes vojaška kariera, poklic
compagnons, frères d'armes vojni tovariši
fait masculin d'armes junaško dejanje
maître masculin d'armes učitelj mečevanja
le peuple en armes za boj pripravljeno ljudstvo
place féminin d'armes prostor za (vojaške) parade
port masculin d'armes orožni list
prise féminin d'armes vojaška parada, svečan vojaški zbor
suspension féminin d'armes ustavitev sovražnosti
vaisselle féminin aux armes d'un prince namizna posoda s knežjim grbom
braquer, pointer, diriger une arme nameriti, usmeriti orožje (vers proti, na)
déposer, rendre les armes položiti orožje, vdati se
être sous les armes biti pod orožjem; služiti vojsko
faire ses premières armes biti prvič v boju, figuré začeti svojo kariero
faire, tirer des armes boriti se
mettre bas les armes ustaviti sovražnosti
(populaire) passer l'arme à gauche (figuré) umreti
passer un prisonnier par les armes ustreliti ujetnika
porter les armes contre son propre pays vojskovati se proti lastni deželi
prendre les armes prijeti za orožje, pripraviti se za boj
présenter les armes (militaire) (po predpisih) pozdraviti z orožjem
régler un différend par les armes z orožjem urediti spor
dans quelle arme sert-il? v katerem rodu vojske služi?
faire tomber les armes des mains de quelqu'un komu orožje iz rok izbiti, figuré ukloniti ga, pomiriti ga
tourner les armes contre quelqu'un obrniti orožje proti komu (svojemu zavezniku ali prijatelju)
reposez armes! puško k nogi!
arme sur l'épaule droite! puško na desno ramo!
en venir aux armes pričeti vojno

armer [arme] verbe transitif oborožiti; opremiti; technique ojačiti, armirati

s'armer oborožiti se
armer les recrues oborožiti rekrute
armer un fusil napeti petelina pri puški
armer un canon nabiti top
armer le béton armirati beton
armer un navire opremiti ladjo
armer de fer okovati, ojačiti z železom
armer quelqu'un chevalier (histoire) poviteziti koga
armer quelqu'un contre un autre koga ščuvati k odporu proti komu drugemu
s'armer de tout son courage ves svoj pogum zbrati
s'armer de patience oborožiti se s potrpežljivostjo

armonia f

1. ubranost

2. glasba harmonija

3. skladnost, soglasje:
armonia di colori skladnost barv
armonia imitativa onomatopoija
in armonia con v soglasju s, z; skladno s, z
agire in armonia con le leggi morali ravnati skladno z moralnimi zakoni

4. pren. sloga, soglasje:
vivere in buona armonia živeti v lepi slogi

armonizzare

A) v. tr. (pres. armonizzo)

1. glasba harmonizirati

2. pren. uskladiti, usklajevati:
è difficile armonizzare le figure con lo sfondo podobe je težko uskladiti z ozadjem

B) v. intr. harmonirati, skladati se, ujemati se

armus -ī, m (prim. arma)

1. lopatica, pleče, plečnica = gornji del prednjega bedra pri živalih: armi equi H., Plin., leporis H., ex umeris (Hippomenis) armi fiunt O. levji plečnici, armi leonis, pantherae, elephantis, talpae Plin.; sinekdoha: equi foderet calcaribus armos V. strani, lakotnici, tako tudi: mantica cui (mulo) lumbos ulceret atque eques armos H.

2. le pesn. človeško pleče, rama, nadlaket: forti pectore et armis V., latos huic hasta per armos acta tremit V., ex humeris medios coma dependebat in armos O., quam (manum)... demittit (odloči) ab armo Lucan.

aromate [arɔmat] masculin dišava; začimba

le poivre est un aromate poper je začimba