Franja

oblečen [é] (-a, -o) angezogen (najbolje bestangezogen); v kaj: gekleidet in, -gekleidet (belo [weißgekleidet] weiß gekleidet, temno [dunkelgekleidet] dunkel gekleidet); za silo, lahko: bekleidet (le za silo v spodnjice nur notdürftig mit einem Slip bekleidet, lahko leicht bekleidet, leichtbekleidet)
oblečen kot Indijanec im Indianerkostüm
oblečen v kožuh bepelzt
oblečen v oklep geharnischt
biti oblečen v (etwas) anhaben

obléčen dressed; attired; clad (v in); robed; accoutred

dobro obléčen well-dressed, well-clad
borno, revno obléčen ill-clad, poorly clad
napol obléčen half dressed, half-clad
nemarno obléčen slovenly, slatternly
okusno obléčen smartly dressed
prav malo obléčen hardly dressed, half-dressed
tiptop obléčen dressed up to the nines
svečano obléčen in fine feathers, humoristično in full fig
biti obléčen kot iz škatlice to be impeccably turned out
ona je obléčena v črnem she is in mourning
najbolje obléčeni moški v Londonu the best turned-out man in London
bila je elegantno obléčena she was beautifully turned out
biti praznično, nedeljsko obléčen to be in one's Sunday best

obléči to put on; to pull on; (hitro) to slip on; to clothe; to don

obléči se to dress (oneself), to put on clothes; to clothe oneself
otroke spodobno obléči to clothe the children decently
obleci se! get dressed!
obléči se kot mornar to dress up as a sailor

oblina samostalnik
1. ponavadi v množini (o ženski postavi) ▸ idom, domborulatSimpatično se je nastavljala fotografskim objektivom in ponosno razkazovala svoje zapeljive obline. ▸ Rokonszenvesen pózolt a kamerák lencséinek és büszkén mutogatta csábító idomait.Po naravi sem močnejša – imam prave ženske obline. ▸ Természetemnél fogva erősebb vagyok – igazi nőies domborulatokkal rendelkezem.
2. (zaobljen del) ▸ idom, vonulat, domborulatKer so Laguno predstavili že pred štirimi leti, je napočil čas, da mu malce osvežijo karoserijske obline. ▸ Mivel a Laguna négy évvel ezelőtt került piacra, itt az ideje, hogy egy kicsit felfrissítsük a karosszériája vonalvezetését.Za trenutek se je s pogledom sprehodila po mehkih oblinah vozila in opazila dve anteni. ▸ Egy pillanatra a tekintetével még végigsimított a jármű lágy idomain, és két antennát vett észre.
Kot pena lahek sneg je prekril vse trde obline kraškega kamna. ▸ A habkönnyű hó beborította a karszti kőzet valamennyi kemény domborulatát.
Tokrat ima na sebi volneno obleko smetanasto bele barve, ki se prekriža na oblinah prsi. ▸ Ezúttal krémfehér gyapjúruhát visel, amely keresztbe húzódik a mellei domborulatán.
Rdeči madeži so se pojavili na spodnji oblini predalnika na armaturi. ▸ Vörös foltok jelentek meg a műszerfal alsó hajlatában.

obljúba promesa f ; promisión f ; obligación f

ustrezno svoji obljubi, kot je obljubil conforme a su promesa; como lo había prometido
obljuba zakona (poroke) promesa de matrimonio
dajati velike obljube prometer montes de oro (ali el oro y el moro)
dajati komu prazne obljube entretener a alg con vanas promesas
držati (ne držati) svojo obljubo cumplir (faltar a) su promesa
zavezati koga z obljubo, da ... hacer prometer a alg que...; tomarle a alg la promesa de...
odvezati koga obljube desligar a alg de su promesa
obljuba dela dolg va mucho de prometer a cumplir; del dicho al hecho hay gran trecho

obljubíti prometer

kot je bilo objubljeno conforme a la promesa
trdno, slovesno obljubiti prometer solemnemente
obljubiti gradove v oblakih, obljubiti zlate gradove prometer el oro y el moro(ali montes de oro)
obljubiti in objubo držati je dvoje va mucho de prometer a cumplir

obljúbiti to promise; to give one's word; to give a promise; to pledge; to make a promise

obljúbiti nekaj nemogočega to promise the moon
obljúbiti zlate gradove to promise the earth
obljubili so mi nagrado I was promised a reward
on stori, kar obljubi he is a man of his word
on stori več, kot obljubi he is better than his word
obljúbiti in obljubo držati je dvoje it is one thing to promise and another to deliver, fine words butter no parsnips

oblóčen (-čna -o) adj.

1. ad arco:
arhit. obločni kot unghia

2. elektr.
obločna luč, svetilka lampada ad arco
metal. obločna peč forno ad arco
obločno varjenje saldatura ad arco

oblóga (-e) f

1. rivestimento; ekst. strato; grad. impianellato:
lesena, marmorna obloga rivestimento di, in legno, di, in marmo
toplotna, zaščitna obloga rivestimento termico, protettivo
grad. obloga iz deščic perlinato

2. gastr. contorno; guarnizione:
pečenka s krompirjem kot oblogo arrosto con guarnizione di patate

3. (obkladek) impacco; med.
topla obloga fomento
med. obloga (na jeziku) patina della lingua
med. zobna obloga patina dei denti
avt. (zavorna) obloga disco del freno

obnêsti se to be (ali to prove) effective, to take effect, to stand the test; to turn out well; (uspeti) to be a success, to succeed, to be successful

kot stotnik se ni obnesel he was not a success as captain
sijajno se obnêsti se to behave splendidly
dobro se obnêsti se (se izkazati) to acquit oneself well

oboa samostalnik
1. (pihalo) ▸ oboa
2. (igranje na oboo) ▸ oboa
3. (kdor igra oboo) ▸ oboa, oboajátékos
Z orkestrom je sodelovala že kot študentka, prvič kot četrta oboa v Posvetitvi pomladi Stravinskega. ▸ Már egyetemi hallgatóként együttműködött a zenekarral, először Sztravinszkij Tavaszszentelőjében negyedik oboistaként.

obodn|i [ó] (-a, -o) Peripherie-
obodni kot matematika der Peripheriewinkel, der Umfangswinkel
obodna hitrost fizika die Umfangsgeschwindigkeit
obodni beton der Ortbeton
obodno pasovje das Rahmenwerk
obodne stene množina die Wandung

obraz moški spol (-a …)

1. das Gesicht (tudi anatomija), poetično: das Antlitz, Angesicht; -gesicht (angelski Engelsgesicht, konjski Pferdegesicht, mil Madonnengesicht, mozoljast Pickelgesicht, kot polna luna Vollmondgesicht, vsakdanji Dutzendgesicht, Durchschnittsgesicht)
… obraza Gesichts-
(barva die Gesichtsfarbe, del die Gesichtspartie, izraz der Gesichtsausdruck, masaža die Gesichtsmassage, nega die Gesichtspflege, oblika die Gesichtsform, ohromelost die Gesichtslähmung, plastika die Gesichtsplastik, polovica die Gesichtshälfte, stran die Gesichtsseite)
… za obraz Gesichts-
(krema die Gesichtscreme, mleko die Gesichtsmilch, puder der Gesichtspuder, voda das Gesichtswasser; ščitnik der Gesichtsschutz)

2. izraz na obrazu: die Miene, das Gesicht; -miene, -gesicht (kisel/žalosten Jammermiene, saure Miene, kitajski figurativno Pokergesicht, navihan Spitzbubengesicht, nedolžen Unschuldsmiene, nesrečen Kummermiene, neumen Schafsgesicht, potrt Trauermiene, trpeč Leidensmiene, uraden Beamtenmiene, Amtsmiene, žaloben Leichenbittermiene, Trauermiene)
strog obraz strenge Miene
uraden obraz dienstliche Miene
kisel obraz ein schiefes Gesicht, eine saure Miene
rdeč/zaripel obraz ein (hoch)roter Kopf
obraz kot sedem dni dežja ein Gesicht wie sieben/zehn Tage Regenwetter
|
v potu svojega obraza im Schweiße seines Angesichts
dobiti dolg obraz ein langes Gesicht machen, das Gesicht verziehen
skriti/zakopati obraz v roke die Hände vors Gesicht schlagen
pokazati pravi obraz sein wahres Gesicht zeigen
brez obraza figurativno gesichtslos
čez obraz über das Gesicht, übers Gesicht
maska čez obraz die Strumpfmaske
na obrazu im Gesicht
koža na obrazu die Gesichtshaut
biti zapisan na obrazu im Gesicht stehen, an/auf der Stirn geschrieben (sein)
v obraz ins Gesicht, povedati kaj: glatt, geradeheraus
veter v obraz der Gegenwind
udarec v obraz ein Schlag ins Gesicht
povedati v obraz ins Gesicht (hinein) sagen, auf den Kopf zusagen
udariti v obraz ins Gesicht schlagen, kri: (das Blut) steigt in den Kopf/ins Gesicht
zmetati v obraz žaljivke ipd.: an den Kopf werfen
z obraza prebrati an der Stirn ablesen
strgati krinko z obraza die Maske vom Gesicht reißen
z … obrazom -gesichtig
(ozkim schmalgesichtig, rdečim rotgesichtig, z dvema doppelgesichtig, zweigesichtig)
s hinavskim obrazom mit Heuchlermiene

obráz cara f , faz f ; rostro m

nedolžen obraz aire m de inocencia
bled obraz semblante m pálido, fam cara de acelga
obraz kot paradižnik cara de tomate
človeški obraz cara humana
žareč obraz una cara de pascuas (ali de aleluya ali radiante)
zločinski obraz cara patibularia
naravnost v obraz (brez vsake zadrege) a rostro firme
to se ti bere (vidi) na obrazu fam en la cara se te conoce
nakremžiti obraz torcer el rostro (ali el gesto)
napraviti strog obraz poner gesto adusto
napraviti dolg obraz poner cara larga, fam quedar con un palmo de narices
napraviti jezen obraz poner cara de perro
napraviti kisel obraz poner cara de vinagre
napraviti prestrašen (začuden) obraz estar cariacontecido
delati »obraze« (spakovati se) hacer muecas ali hacer gestos ali hacer visajes
napraviti osupel obraz quedar asombrado
to bíje vsem pravilom v obraz esto contradice todas las reglas
napraviti žalosten obraz poner cara de viernes (santo)
imeti sonce v obrazu estar de cara al sol
sonce sije naravnost v obraz el sol da de cara
pokazati svoj pravi obraz (fig) quitarse la máscara
poznati koga po obrazu conocer a alg de vista
kri mu je stopila v obraz se puso colorado
pljuniti komu v obraz escupir a alg en la cara
reči komu kaj v obraz dar en rostro a alg con a/c; decirselo a alg en la cara
smejati se komu v obraz reírse en las narices de alg
udariti koga po obrazu cruzar la cara a alg
zalučati komu resnico v obraz decirle a alg las verdades en la cara

obrazn|i (-a, -o) Gesichts- (kot der Gesichtswinkel, krč der Gesichtskrampf, obkladek die Gesichtskompresse, šen medicina die Gesichtsrose, živec der Gesichtsnerv, medicina lega die Gesichtslage, mišica der Gesichtsmuskel, obloga die Gesichtspackung, žara die Gesichtsurne)

obséden (-a -o) adj. ossessionato, ossesso, preso (da); fissato, invasato, indemoniato:
obseden od jeze preso dalla rabbia
vpil je kot obseden gridava come un ossesso, un satanasso

obséden poseído (od de) ; fig obsesionado (con)

obsedeno stanje estado m de sitio
kričati kot obseden gritar como un poseído

obstáti² (obstanem) (ustaviti se) to stop; to halt, to make a halt; to be brought to a standstill

nenadoma obstáti, obstáti kot ukopan to stop dead, to stop short

obstránski lateral

obstránski kot geometrija lateral angle

obvez|a² [é] ženski spol (-e …) die Verpflichtung (druge strani Gegenverpflichtung)
finančna obveza die Verbindlichkeit
naložiti kot obvezo komu kaj (jemandem etwas) zur Pflicht machen