Franja

ōtacustēs -ae, m (gr. ὠτακουστής) kdor vleče na ušesa, prisluškovalec, vohun, „poslušuh“, „osleduh“: sed inter eos aures regiae et imperatoris oculi quidam homines vocabantur, per quae officiorum genera rex ille deus esse ab omnibus credebatur, cum omnia, quae ubique gererentur, [quae] ille otacustarum relatione discebat Ap.

otìrāč -áča m
1. brisača: probirač nade otirač kdor prebira, izbirek dobi
2. brisalec: otirač vjetrobrana; otirač pred ulazom u stan predpražnik

otrob|i [ó] moški spol množina die Kleie (mandljevi Mandelkleie, pšenični Weizenkleie)
vsebujoč otrobe kleiehaltig
kopel z otrobi das Kleiebad
kdor se z otrobi meša, ga svinje požro mitgefangen mitgehangen

otroški ilustrator stalna zveza
(kdor ilustrira) ▸ gyermekkönyv-illusztrátor

oznaníti (-im) | oznanjeváti (-újem) perf., imperf.

1. annunciare, notificare, rendere noto

2. preannunciare; predire:
oblaki oznanjujejo nevihto nuvole foriere di tempesta, nuvole che preannunciano la tempesta

3. rel.
oznanjevati evangelij diffondere il vangelo, evangelizzare
PREGOVORI:
kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje chi si loda, s'imbroda

padalec samostalnik
1. ponavadi v športnem kontekstu (o padalstvu) ▸ ejtőernyős Padalci bodo skočili iz helikopterjev. ▸ Az ejtőernyősök helikopterből fognak kiugrani.
Povezane iztočnice: ekstremni padalec, jadralni padalec, športni padalec

2. ponavadi v množini (vojak) ▸ ejtőernyősMost je v jutranjih urah, 6. junija 1944, zavzelo 180 britanskih padalcev, potem ko so nemške vojake napadli iz zasede. ▸ A hidat 1944. június 6-án 180 brit ejtőernyős foglalta el, miután lesből támadták meg a német katonákat.
Sopomenke: vojaški padalec

3. lahko izraža negativen odnos (kdor se pojavi nepričakovano) ▸ beugró, beeső személy
Veliko je tudi padalcev, ki pridejo malo potrenirat pred koncertom. ▸ Sok a beugró is, akik a koncert előtt jönnek kicsit gyakorolni.
Tu in tam se sicer pojavijo "padalci", ki ponudijo računalnike po precej nižji ceni. ▸ Itt-ott megjelenik néhány beeső személy is, aki sokkal olcsóbban kínálja a számítógépeket.

pádati (-am) | pásti (pádem) imperf., perf.

1. cadere, cascare:
listje že pada z dreves le foglie cadono dagli alberi
pada dež piove
pada sneg nevica
pada toča grandina
pada slana cade la brina
na mesto so padale bombe sulla città cadevano, piovevano le bombe

2. (pojavljati se) cadere:
svetloba pada na mizo la luce cade sul tavolo
na zemljo pada noč cala, scende la notte

3. pog. (nepričakovano prihajati) piombare, capitare

4. (biti čedalje nižji v določeni smeri) scendere:
pot je začela padati il sentiero scendeva

5. (manjšati, zniževati se) calare, scemare, abbassarsi:
cene padajo i prezzi calano
vročina mi je padla mi si è abbassata la febbre

6. (vdajati se) arrendersi, cadere:
trdnjava je padla la fortezza è caduta

7. (biti drug za drugim ubit v boju) cadere, morire:
med vojno so padali možje in fantje, vojaki in civilisti in guerra cadevano uomini e ragazzi, soldati e civili

8. (z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom):
padali so ukazi si sentivano ordini
padali so očitki, vprašanja fioccavano rimproveri, domande

9. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom):
padati v apatijo diventare apatici
padati v nezavest svenire, cadere svenuti, perdere la coscienza
padati v obup disperare, cadere in disperazione
padati v vse večjo odvisnost essere sempre più dipendenti

10. pog. (priti na) cadere, venire:
božič pade letos na sredo quest'anno il Natale viene di mercoledì
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
v prepiru so padale ostre besede nella lite si sentirono parole grosse
pren. za to bodo še glave padale qui qualcuno la pagherà cara
če ne boš ubogal, bo padalo se non ubbidisci, vedrai che botte
bombe so kot toča padale vse naokrog le bombe grandinavano tutt'intorno
ne kaže, da bi cene padle i prezzi non accennano a scendere
lasje so ji padali na ramena i capelli le scendevano sulle spalle
pren. pasti z neba piovere dal cielo
knjiž. pasti naprej procombere
padati v kosmih fioccare
PREGOVORI:
jabolko ne pade daleč od drevesa il frutto non cade lontano dall'albero
kdor visoko leta, nizko pade chi porta il naso troppo in alto, facilmente inciampa

parkira|ti (-m) parken
napačno parkirati falschparken
Ne parkiraj! pred uvozom: Einfahrt/Ausfahrt [freihalten] frei halten!
oseba, ki parkira der Parker
kdor napačno parkira der Falschparker, der Parksünder

parleur, euse [parlœr, öz] adjectif zgovoren; masculin, féminin govorec, besednik; zgovorna oseba; blebetač, -čka

beau parleur (vieilli) zgovoren človek, kdor rad dela lepe fraze, frazari
haut-parleur masculin zvočnik

pasti¹ (padem) padati

1. k tlom: fallen, ostro, hitro: stürzen, počasi, mehko: sinken (navzdol hinunterfallen, hinunterstürzen, niederstürzen, niedersinken, niederfallen, herunterfallen, herabfallen, herabsinken, nazaj zurückfallen, zurückstürzen, zurücksinken, vznak hintenüberstürzen, hintenüberfallen); pri plezanju ipd.: abstürzen; na kolena, nos: hinfallen, hinschlagen, stürzen; komu na glavo ipd.: einstürzen auf; strmoglavo: herabstürzen; treščiti navzdol na: aufschlagen auf; z veliko silo - iz letala, vozila: hinausgeschleudert werden
globoko/nizko pasti tief sinken, tief gefallen sein (tudi figurativno)
figurativno pasti iz oblakov aus allen Wolken fallen
pasti iz okvira aus dem Rahmen fallen
pasti na glavo auf den Kopf fallen (tudi figurativno, saj nisem na glavo padel ich bin ja nicht auf den Kopf gefallen)
pasti na kolena auf/in die Knie sinken
pasti na noge auf die Füße fallen (tudi figurativno)
pasti naprej vornüberfallen, nach vorn sinken
pasti na rit aufs Kreuz fallen, figurativno von den Socken sein
pasti na tla auf den Boden fallen, šport zu Boden gehen (tudi figurativno)
pasti nazaj zurückfallen, zurücksinken

2. (spustiti se) zavesa: fallen

3. (znižati se) temperatura, termometer, tlak, barometer, cene: fallen, naglo: stürzen
vrednost pade čemu (etwas) sinkt im Wert

4. figurativno na bojišču, žrtve, trdnjave, tabuji: fallen; v vojni: im Kriege bleiben; od izčrpanosti: hinfallen, umfallen, (umreti) tot umfallen
pasti skup (pasti v nezavest, sesesti se) umkippen, zusammenbrechen, zusammenfallen, zusammenklappen
pasti v nezavest in Ohnmacht fallen, wegkippen

5. pri izpitu: durch ein/das Examen fliegen, bei einer/der Prüfung durchfallen

6. funkcionar, dostojanstvenik, dekle: zu Fall kommen

7. pogled, senca, sum, strel: fallen

8.
pasti po kom: sich auf (jemanden) stürzen

9.
pasti v kako zadevo, čudno reč: hineinschlittern (in)

10.
pasti v (planiti v) hereinplatzen
pasti v besedo (skočiti v besedo) ins Wort fallen
pasti okrog vratu (planiti) um den Hals fallen

11. (priti) fallen
pasti v kremplje in die Klauen fallen
pasti v naročje in den [Schoß] Schoss fallen
pasti v nemilost in Ungnade fallen
pasti v roke in die Hand fallen
pasti v neprave roke in unrechte Hände fallen
pasti v ekstazo in Ekstase geraten

12. (bosti)
pasti v oči ins Auge springen, auffallen
|
figurativno pasti v vodo ins Wasser/unter den Tisch fallen
figurativno stati in pasti z stehen und fallen mit
figurativno kocka je padla der Würfel ist gefallen
ne bo ti padla krona z glave es wird dir kein Stein/Zacken aus der Krone fallen
figurativno srce mu je padlo v hlače ihm fiel das Herz in die Hosen
mrena mu je padla z oči ihm fiel es wie Schuppen von den Augen
figurativno jabolko ne pade daleč od drevesa der Apfel fällt nicht weit vom Stamm
nobeden ni učen z neba padel es ist noch kein Meister vom Himmel gefallen
pasti z lune vom Mond gefallen sein
X ni na gobec padel X ist nicht auf den Mund gefallen
pasti iz vloge aus der Rolle fallen
pasti iz vseh oblakov aus allen Wolken fallen
kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade wer andern eine Grube gräbt, fällt selbst hinein
kdor visoko leta, nizko pade Hochmut kommt vor dem Fall
| ➞ → pripasti, priti, spadati, sprejeti, upasti, zapasti

pay^*2 [péi]

1. prehodni glagol
plačati, odplačati, izplačati
figurativno nagraditi, poplačati, povrniti (for za kaj)
figurativno posvečati pozornost (spoštovanje), dajati čast, delati komu komplimente; obiskati koga; odškoditi, odškodovati (for za)
izplačati se za koga, koristiti komu

2. neprehodni glagol
plačati (for za)
izplačati se (crime doesn't pay zločin se ne izplača)

to pay attention (ali heed) to posvečati pozornost (komu, čemu)
to pay one's attention (ali court) to dvoriti
to pay a call (ali visit) obiskati
to pay a compliment napraviti poklon
to pay the debt of nature umreti
the devil to pay mnogo sitnosti
to pay s.o. home povrniti komu
to pay in kind plačati v naturalijah
to pay lip service to hinavsko pritrjevati
to pay on the nail takoj plačati
to pay penalty plačati globo
to pay the penalty pokoriti se, biti kaznovan
sleng to pay the piper nositi posledice; figurativno plačati za užitek koga drugega
he who pays the piper calls the tune kdor plača, tudi zapoveduje
to pay one's respects to napraviti vljudnosten obisk
to pay the shot nositi stroške
to pay through the nose (for) predrago plačati, preplačati
to pay one's way ne ostati ničesar dolžan, živeti od svojega dohodka
to pay with fine speeches izvleči se z lepimi besedami

penny [péni] samostalnik (množina pennies, pence)
peni (angleški drobiž, 1/100 funta)
ameriško cent (kovanec)
figurativno majhna vsota, denar

in for a penny, in for a pound kdor reče A, mora reči tudi B; začeto delo je treba končati
to make a penny zaslužiti denar
to spend a penny iti na stranišče
he hasn't a penny to bless himself with nima niti beliča
a pretty penny čedna vsota denarja
take care of the pence and the pounds will take care of themselves kamen na kamen palača
to turn an honest penny zaslužiti denar s priložnostnim delom
in pennies s posameznimi kovanci po 1 peni
a penny for your thoughts če bi le vedel, kaj misliš
a penny plain and twopence coloured posmeh cenenemu blišču
a penny soul never came to twopence malenkosten človek nikoli ne uspe
penny number zvezek romana v nadaljevanjih
in penny numbers po malem
zgodovina Peter's penny letni davek za papeža; prispevek za dobrodelne in cerkvene namene

per-ficiō -ere -fēcī -fectum (per in faciō)

1. dodela(va)ti, izdel(ov)ati, dozid(av)ati, narediti (delati) (naspr. incohare): munitiones non plene perfectae C., candelabrum opere mirabili perfectum Ci., pocula argento p. V., p. pontem C., aedem antiquitus incohatam Suet.; cibos ambulatione Plin. prebaviti (prebavljati), lanas Plin. pripravljati, coria Plin. izgotavljati.

2. dovršiti (dovrševati), izvršiti (izvrševati), izvesti (izvajati), (do)konč(ev)ati: inceptum S., incepta V., conata C., N., Suet., cogitata, facinus, scelus Ci., munus V. nalogo, mandata, senatus consultum L., promissa Ter. izpolniti.

3. dokonč(ev)ati: bellum C., L., delectum, censum, comitia, lustrum L., ferias Latinas comitiaque omnia C., his senatūs consultis perfectis L. ko so bili storjeni, perfecto temporis orbe V. po preteku, qui centum perficit annos H. kdor dopolni sto let.

4. dognati, doseči, narediti, povzročiti (povzročati), storiti: rem Ter.; z zahtevnim stavkom: Ter., perfecit, ut auxilio privarentur N., perfice (= fac), ut cures Ci., quae senatus … ne fieri possent perfecerat Ci., illud non perficies, quominus tuā causā velim Ci.

5. occ.
a) kako vsoto kot dobiček doseči (dosegati), (pri)dobiti: perfici sexagena (milia HS) posse Varr.
b) popolnoma, dodobra naučiti (poučiti): Achillem citharā O.
c) (v obscenem pomenu) = gr. ἐνεργεῖν končati spolni odnos, „končati“, „obdelati“: aut numquam temptes, aut perfice O., hunc ego, cum futuit, non puto perficere Mart. — Od tod adj. pt. pf. perfectus 3, adv. -ē

1. dopolnjen: anni O.

2. metaf. dovršen, popoln, vrl, dober, kot adv. popolnoma, docela, dodobra: H., Mart., Corn., Q., Sen. ph., Suet., Ap., Gell. idr., orator, virtus Ci., vivitur non cum perfectis hominibus Ci., perfectus litteris, sed Graecis Ci. dodobra poučen, zelo vešč, dober poznavalec, strokovnjak, in dicendo Ci., ponendis (spletati) capillis O., perfecte eruditus, perfecte absolutus Ci., perfecte mustum deferbuit Col., valvae perfectiores Ci., quod perfectissimum iudico Ci.; perfectissimus, častni naslov za časa poznih rim. cesarjev: Amm., Lact.; subst.: ad perfectum venire Varr. do popolnosti, ad perfectum Lact. popolnoma, natura perfecta format Macr.

performer [pəfɔ́:mə] samostalnik
izvršitelj; umetnik, -nica, igralec, -lka

a good promiser, but a bad performer kdor mnogo obljublja, a malo izpolni

pêta (-e) f

1. calcagno, tallone; (pri čevlju) tacco:
zasukala se je na peti in odšla girò sui tacchi e se ne andò
nosi haljo (dolgo) do pet porta una vestaglia che le arriva ai calcagni
vojak je udaril s petami v pozdrav il soldato battè i tacchi in segno di saluto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. teče, da ga pete komaj dohajajo corre velocissimo
brusiti pete camminare, correre veloci
pejor. iztegniti pete tirare le cuoia
lizati pete komu leccare i piedi a qcn.
odmakniti, odnesti, pobrati pete battersela
obesiti, prilepiti se komu za pete essere, stare alle calcagna, alle costole di qcn.
biti komu trn v peti essere come il fumo negli occhi per qcn.
gori mu pod petami gli brucia la terra sotto i piedi
imeti koga pod peto avere uno sotto il completo dominio
biti hitrih, urnih pet essere un bravo camminatore, corridore
biti poštenjak od glave do pete essere una perla di galantuomo
anat. (tudi pren.) Ahilova peta tallone d'Achille

2.
igelna peta gambo (dell'ago)
peta pluga la suola dell'aratro
peta kose sperone della falce
PREGOVORI:
kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe

pevovodja samostalnik
(kdor vodi pevski zbor) ▸ karnagy, karvezetőDomači cerkveni pevski zbor pod vodstvom pevovodje Iva Kralja je prepeval adventne pesmi. ▸ A helyi templomi énekkar Ivo Kralj karnagy vezetésével adventi énekeket adott elő.

piège [pjɛž] masculin past; zanka; figuré vaba

donner dans un piège pasti, ujeti se v past
se laisser prendre au piège pustiti se ujeti v past
tendre un piège à quelqu'un nastaviti komu past
être pris, tomber dans son propre piège ujeti se, pasti v lastno past
qui tend un piège aux autres y tombe lui-même kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade

piflar samostalnik
1. izraža posmeh (marljiv šolar) ▸ stréber
Pridne dijake nekateri sovrstniki zelo radi zmerjajo s piflarji. ▸ A szorgalmas tanulókat egyes évfolyamtársaik szeretik strébernek gúnyolni.
Če bo sredi septembra prosil sošolce za zvezke, ga bodo imeli za piflarja. ▸ Ha szeptember közepén elkéri az osztálytársai füzeteit, strébernek fogják tartani.

2. lahko izraža negativen odnos (kdor se rad uči in raziskuje) ▸ okostojás, približek prevedka ▸ kocka
Računalniki že zdavnaj niso več samo za dolgočasne znanstvenike in piflarje. ▸ A számítógépek már réges-rég nem csak az unalmas tudósoknak és az okostojásoknak valók.

3. lahko izraža kritiko (kdor se uči na pamet) ▸ biflázó, magoló
Piflar je nekdo, ki se goro podatkov nauči na pamet, potem pa to zelo hitro tudi pozabi. ▸ A biflázó olyasvalaki, aki egy halom adatot bemagol, majd nagyon gyorsan el is felejti.

place¹ [pléis] samostalnik
prostor, kraj, mesto
ekonomija kraj, sedež (podjetja itd.); dom, hiša, stanovanje, kraj bivanja, pokrajina
pogovorno lokal
navtika kraj, pristanišče (place of call pristanišče, kjer ladja pristane)
sedež, mesto pri mizi; služba, službeno mesto, položaj, dolžnost
matematika decimalno mesto; družbeni položaj, stan
figurativno vzrok, povod
šport tekmovalčevo mesto

place of amusement zabaviščni prostor, zabavišče
place of birth; ali one's native place rojstni kraj
place of employment delovno mesto
place of worship (božji) hram
of this place tukajšnji
in this place tukaj, na tem mestu
at his place pri njem doma
from place to place s kraja v kraj
in all places povsod
in place mestoma, tu pa tam
put yourself in my place postavi se v moj položaj
to find one's place znajti se na pravem mestu
this is not the place for to ni pravo mesto za
it is not my place to do this ni moja stvar to narediti
to put s o. in his place pokazati komu, kje mu je mesto
there is no place for doubt ni vzroka za dvom
to give place to odstopiti mesto, umakniti se komu
ameriško going places uspeti, ogledati si znamenitosti nekega kraja
in place na pravem mestu, primeren
in place of namesto
in the first place predvsem
in the last place nazadnje, končno
to keep s.o. in his place zaustaviti koga, paziti, da ne postane preveč domač
to know one's place vedeti, kje je komu mesto
out of place na nepravem mestu, neprimeren, brez službe
to take place goditi se, vršiti se
to take the place of; ali to take s.o.'s place zamenjati koga, nadomeščati koga
take your places sedite na svoja mesta
in the next place potem
there is no place like home preljubo doma, kdor ga ima

plač|a ženski spol (-e …) prejemki: Bezüge množina, Dienstbezüge, die Besoldung; uradniška: das Gehalt (bajna Traumgehalt, letna Jahresgehalt, mesečna Monatsgehalt, najvišja Höchstgehalt, osnovna Grundgehalt, vrhunska Spitzengehalt, začetna Anfangsgehalt); s stališča kolektivne pogodbe ipd.: der Lohn (čista Nettolohn, orientacijska Ecklohn, osnovna Grundlohn, realna Reallohn, vrhunska Spitzenlohn)
vajenska plača Lehrlingsvergütung
kdor prejema plačo der Gehaltsempfänger
s fiksno plačo fixbesoldet
davek na plačo (na osebni dohodek) die Lohnsteuer
pravilnik o plačah die Besoldungsordnung
… plače Gehalts-
(izplačilo die Gehaltsauszahlung, nakazilo die Gehaltsanweisung, obračun die Gehaltsabrechnung, odtegljaj der Gehaltsabzug, rubež die Gehaltspfändung, zvišanje die Gehaltsvorrückung, die Gehaltserhöhung, die Gehaltsaufbesserung)
izplačevanje plače po nastopu bolniškega staleža, dopusta ipd.: die Lohnfortzahlung