Franja

smôla poix ženski spol , résine ženski spol , poix-résine ženski spol ; figurativno malchance ženski spol ; familiarno guigne ženski spol , guignon moški spol , déveine ženski spol, popularno poisse ženski spol

bela smola poix blanche
čevljarska smola poix noire
drevesna smola résine d'arbre
umetna smola résine artificielle (ali synthétique)
zemeljska smola (asfalt) poix minérale, bitume moški spol
s smolo prevleči poisser, enduire de poix (ali de résine)
imeti smolo (figurativno) avoir de la malchance (ali familiarno la guigne, du guignon, de la déveine), jouer de malheur, popularno avoir la poisse, manquer de pot, n'être pas verni
nekdo, ki ima vedno smolo (figurativno) malchanceux moški spol quelqu'un qui n'a jamais de chance, familiarno guignard moški spol, déveinard moški spol
kdor za smolo prime, se osmoli qui touche à la poix, s'embrouille les doigts

smôla

1. pez f , (ladijska) brea f , (čevljarska) cerote m

drevesna smola resina f
borova smola resina de pino
brezova smola aceite m de abedul
jelova smola resina de abete; abetinote m
zemeljska smola betún m

2. fig fam mala suerte f , mala pata f , mala sombra f , suerte adversa

oseba, ki ima vedno smolo (fig) desdichado m, fam cenizo m
namazati s smolo empegar, embrear, untar con brea
imeti smolo (fig) tener mala suerte, fam tener mala sombra, tener mala pata; fracasar

smŕt death; decease; (vladarja) demise; departure (from life)

smŕt na grmadi death at the stake, the stake
smŕt na morišču death on the scaffold
smŕt od utopitve death by drowning
smŕt od zadušitve death by asphyxiation (ali suffocation, smothering, strangling)
smŕt s strelom v glavo death from a bullet in the head
navidezna smŕt suspended animation
črna smŕt (kuga) Black Death
Smrt s svojo koso Death with his scythe
na smŕt bolan fatally ill, dangerously ill
do smŕti utrujen tired to death, tired out, dead beat; (od dela) done in, worn out, vulgarno buggered, knackered
konjska smŕt (= konjederec) flayer, VB knacker
smŕt na vešalih hanging
kamenjan do smŕti stoned to death
rojen po očetovi smŕti posthumous
junaška smŕt a hero's death
do svoje smŕti to one's dying day
obletnica smŕti anniversary of someone's death
letnica, leto smŕti year of someone's death
preziranje smŕti contempt for death
uradna proglasitev smŕti official declaration of death
boj za življenje ali smŕt life-and-death struggle
smŕt izdajalcu! death to the traitor!
smŕt fašizmu - svobodo narodu! Death to Fascism - Liberty to the People!
biti na pragu smŕti to be (lying) at death's door
to bo moja smŕt this will be the death of me
boriti se s smŕtjo to be at one's last gasp (ali breath), to breathe one's last, to be at death's door, to be on one's deathbed
gre za življenje ali smŕt (za biti ali ne biti) it is a matter (ali case) of life and death
iti v smŕt za... to give one's life for...
drveti v zanesljivo (gotovo) smŕt to rush headlong to certain death
na smŕt se dolgočasiti to be bored to death
do smŕti izkrvaveti to bleed to death
pogledati smŕti v oči to look death in the face
obsoditi na smŕt to sentence (ali to condemn) to death
imeti (storiti) lepo smŕt to die a happy death
umreti junaške smŕti to meet a hero's death
umreti naravne smŕti to die a natural death
umreti nasilne smŕti to die a violent death, (zlasti biti obešen) to die in one's shoes
povzročiti smŕt kake osebe to be the death of someone
uiti smŕti to escape death
umreti lahke smŕti to die an easy death
umreti bedne smŕti to die a dog's death
sam si zadati smŕt to make away with oneself, to take one's own life, to commit suicide
biti obsojen na smŕt (figurativno) to earn the wages of sin

sočúten sympathique, compatissant, qui porte de l'intérêt à

sočutno avec sympathie (ali intérêt)
imeti sočutno srce avoir un cœur compatissant, familiarno avoir des entrailles

sočútje ➞ sočustvovanje; pity, compassion

iz sočútja do out of pity for
imeti sočútje s kom to have (oziroma to take) pity on someone

sod¹ [ó] moški spol (-a …) das [Faß] Fass, die Tonne (aluminijast [Aluminiumfaß] Aluminiumfass, skladiščni [Lagerfaß] Lagerfass, za pivo [Bierfaß] Bierfass, za deževnico Regentonne, [Regenfaß] Regenfass, vinski [Weinfaß] Weinfass)
figurativno sod smodnika das [Pulverfaß] Pulverfass
sod brez dna figurativno ein [Faß] Fass ohne Boden
… soda [Faß] Fass-
(dno der [Faßboden] Fassboden, obroč das [Faßband] Fassband, vino iz der [Faßwein] Fasswein)
na sode/v sodih [faßweise] fassweise, fässerweise
skladišče sodov das [Faßlager] Fasslager
obroč na sodu der [Faßreifen] Fassreifen
okus po sodu der [Faßgeschmack] Fassgeschmack
vretje v sodu die [Faßgärung] Fassgärung
imeti glavo kot sod (imeti mačka) eine dicke Birne haben
to je izbilo sodu dno figurativno das schlägt dem [Faß] Fass den Boden aus

sód (-a) m

1. botte; barile; fusto; tino:
stolitrski sod botte da cento litri
sod vina botte di vino
hrastov sod botte di rovere
pločevinast, plastičen sod fusto di metallo, di plastica
točiti vino iz soda spillare il vino dalla botte
biti debel kot sod essere grasso come un barile

2. nekdaj (prostorninska mera za tekočine) botte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. izbiti sodu dno far traboccare il vaso
polniti sode brez dna riempire una botte senza fondo
sedeti na sodu smodnika stare seduti su una polveriera
imeti glavo kot sod, kot čeber avere una testa grossa, intronata
zažveplati sod solforare la botte
usnj. lužilni, strojilni sod tino della liscivia, bottale da concia
pren. sod brez dna pozzo senza fondo
PREGOVORI:
prazen sod ima močan glas le teste di legno fan sempre del chiasso

sodna obravnava ženski spol pravo die Gerichtsverhandlung
imeti sodno obravnavo proti verhandeln gegen

sôkol (-ôla) m

1. zool. falco (Falco):
sokol cvili, piska il falco squittisce, stride
imeti oči kot sokol avere occhi di falco
mali sokol smeriglio (Falco columbarius)
sokol morilec falco sacro (Falco cherrug)
sokol selec falco pellegrino (Falco peregrinus)

2. pren. pren. individuo volitivo, coraggioso

3. šport. nella Jugoslavia anteguerra membro di una società ginnica con programma nazionalpatriottico

sól (-í) f

1. sale:
kuhinjska sol, namizna sol sale comune, da cucina, da tavola
pridobivati sol ricavare il sale
posuti, potresti s soljo cospargere di sale, salare
rudnik soli miniera di sale
ščepec soli pizzico di sale
kamena sol sale minerale, salgemma
morska sol sale marino
živinska sol sale pastorizio
sol za posipanje cest sale anticongelante

2. kem. sale:
baze, kisline in soli basi, acidi e sali
kalijeve, natrijeve, živosrebrne soli sali potassici, di sodio, di mercurio
rudninske soli sali minerali
soli ogljikove, solne, vinske kisline sali dell'acido carbonico, muriatico, tartarico
farm. Glauberjeva sol sale di Glauber
kem. sol sečne kisline urato
sol smolne kisline resinato
sol šiškove kisline gallato
dišeče soli sali da bagno
min. grenka sol epsomite
gastr. jelenova sol carbonato di ammonio
med. karlovarska sol sali minerali di Karlsbad
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne imeti dosti soli (v glavi) non avere molto sale in zucca
govorjenje brez soli un discorso insipido
ne imeti niti za sol essere povero in canna
ne zaslužiti za sol non aver di che vivere; essere un pessimo lavoratore
bibl. vi ste sol zemlje voi siete il sale della terra
razumeti izraz 's ščepcem soli' capire l'espressione 'cum grano salis'

sól sal f

dišeča sol sal volátil
Glauberjeva sol sulfato m de sosa
grenka sol sulfato m magnésico, sal de Inglaterra, sal de Epsom, sal de higuera, sal amarga
kalijeva sol sal potásica
kamena sol sal f gema
jelenova sol sal de asta de ciervo
kuhinjska sol sal f común, sal de cocina
lužna sol sal alcalina
morska sol sal marina
živinska sol sal común bruta
davek na sol impuesto m sobre la sal
industrija soli industria f salinera
rudnik (žila) soli mina f (vena f) de sal
imeti malo soli v glavi (fig) tener poca sal (en la mollera)

solz|en (-na, -no) tränenfeucht, [tränennaß] tränennass
imeti solzne oči Tränen in den Augen haben

sólzen baigné (ali mouillé) de larmes, éploré, tout en pleurs

solzna dolina (figurativno) vallée ženski spol de larmes
solzni mešiček sac lacrymal
solzne oči imeti avoir les larmes aux yeux

sónce sun; sunshine

na sóncu in the sun
brez sónca sunless
pod sóncem under the sun, in the world
ožgan od sónca sunburnt, suntanned
posušen na sóncu sun-dried
polnočno sónce (na severu) the midnight sun
višinsko sónce alpine sun, (umetno) sunlamp; sun rays pl
čaščenje sónca sun worship
mit sónca solar myth
vzhod sónca sunrise, sunup
zahod sónca sunset, sundown
kult sónca sun cult
na sóncu posušeno meso sun-dried meat
zaslepljen od sónca sun-blind
sónce sije the sun shines (ali is shining)
sónce vzhaja (zahaja) na vzhodu (na zahodu) the sun rises (sets) in the east (in the west)
sónce žge it is boiling (ali scorching) hot
greti se na sóncu, sprehajati se po sóncu to take the sun
sedeti na sóncu to sit in the sun
ležati na sóncu (sončiti se) to sunbathe, to bask in the sun
sónce je vzšlo (zašlo) the sun is up (is down)
imeti svoj prostor na sóncu to have one's place in the sun
meriti višino sónca nad obzorjem pomorstvo to shoot the sun, to take a sun sight
pod sóncem ni nič novega there is nothing new under the sun
vsta(ja)ti s sóncem (= zgodaj) to rise with the sun
za dežjem pride sónce sunshine follows rain, after the storm comes the calm

sovraž|en (-na, -no) feindlich; pogled, stališče ipd.: feindselig; zelo: [haßerfüllt] hasserfüllt, izjava: gehässig
sovraž do česa/čemu -feindlich
(družbi gesellschaftsfeindlich, kmetom bauernfeindlich, Nemcem deutschfeindlich, sistemu systemfeindlich, zakonu ehefeindlich, do moških männerfeindlich, do tujcev fremdenfeindlich, ausländerfeindlich, do užitkov lustfeindlich)
sovražna država der Feindstaat
sovražni tabor das feindliche Lager
biti sovražen feind sein (jemandem/einer Sache), zelo: [spinnefeind] Spinnefeind sein
biti v sovražnih odnosih z verfeindet sein mit
imeti sovražen odnos do (jemandem) feindlich gegenüberstehen, feindlich eingestellt sein gegen

spánec (-nca) m sonno:
spanec se me loteva mi viene sonno
globok, rahel spanec sonno profondo, leggero
predramiti se iz nemirnega spanca svegliarsi da un sonno irrequieto
imeti dober spanec dormire duro, alla grossa
PREGOVORI:
spanec je boljši kot žganec un buon dormire tanto fa quanto un buon mangiare

spánje sleep; (mirno) slumber

v spánju in one's sleep
kratko spánje brief sleep, nap, snooze, pogovorno forty winks
nemirno spánje restless sleep, broken (ali troubled) sleep
moteno, prekinjeno spánje broken sleep
rahlo (trdno, globoko, zdravo) spánje light (sound) sleep
globoko spánje deep sleep
prvo, osvežujoče spánje (pred polnočjo) beauty sleep
peturno spánje five hours' sleep
večno spánje the last sleep, the sleep that knows no waking
zimsko spánje winter sleep, hibernation
pomanjkanje spánja lack (ali want) of sleep
noč brez spánja sleepless night
spánje pravičnega the sleep of the just
govoriti v spánju to talk in one's sleep
hoditi v spánju to walk in one's sleep, to sleepwalk
imeti rahlo spánje to be a light sleeper
imeti trdno, dobro, zdravo spánje to be a good, a sound sleeper
hliniti spánje to pretend to be asleep
pasti v globoko spánje to fall into a profound sleep
pogrezniti se v mirno spánje to fall into a peaceful slumber
planiti iz spánja to start out of one's sleep, to wake up with a start
prebiti noč brez spánja to have a sleepless (ali a wakeful) night
spati v globokem spánju to be fast asleep, (pogovorno) to sleep like a log
spati svoje poslednje spánje to sleep one's last sleep

spet¹ [é] wieder; wiederum, wieder einmal; abermals
spet kdaj wieder mal, wieder einmal
spet in spet wieder und wieder, immer wieder, einmal über das andere
že spet schon wieder
wieder …, wieder- (srečati wiedertreffen, postaviti na noge [wiederaufrichten] wieder aufrichten, videti [wiedersehen] wieder sehen, imeti wiederhaben, narediti [wiedertun] wieder tun, wiedermachen, priti na misel [wiedereinfallen] wieder einfallen, se okrepiti wiedererstarken); nach- (napolniti nachfüllen, zrasti nachwachsen)
biti spet pri močeh wieder auf dem Posten sein
priti spet na površje wieder an die Oberfläche kommen
spet se pojaviti wieder auf der Bildfläche erscheinen
začeti spet od začetka von vorn anfangen
priti spet k sebi wieder zu sich kommen

spomin¹ moški spol (-a …) sposobnost pomnjenja: das Gedächtnis, die Gedächtniskraft
dober/slab spomin ein gutes/ schlechtes Gedächtnis
dolgoročni/kratkoročni spomin Langzeitgedächtnis/Kurzzeitgedächtnis
krajevni spomin/spomin za kraje Ortsgedächtnis
spomin za imena Namengedächtnis
spomin za ljudi/osebe Personengedächtnis
spomin za stvari/stvarni spomin Sachgedächtnis
spomin za številke Zahlengedächtnis
… spomina Gedächtnis-, Erinnerungs-
(izguba der Gedächtnisverlust, Erinnerungsverlust, osvežitev die Gedächtnisauffrischung, prevara die Erinnerungstäuschung, die Erinnerungsfälschung, šibkost medicina die Gedächtnisschwäche)
slabega spomina gedächtnisschwach
žalostnega spomina erinnerungsschwer, traurig
spomin vara das Gedächtnis täuscht
brez spomina erinnerungslos
uiti iz spomina komu (jemandem) entfallen
po spominu aus dem Gedächtnis
zapis po spominu das Gedächtnisprotokoll
priklicati v spomin in Erinnerung rufen, ins Gedächtnis rufen
urezati se v spomin sich ins Gedächtnis graben
vtisniti se v spomin sich einprägen, sich ins Gedächtnis prägen
imeti še dobro/sveže v spominu (etwas) frisch im Kopf haben
imeti v spominu gegenwärtig haben
ohraniti v spominu im Gedächtnis behalten
ostati v spominu [haftenbleiben] haften bleiben
opora za spomin die Merkhilfe

spomín memory; remembrance (of), recollection; reminiscence (of); mind; (spominek) souvenir, keepsake, (s sejma) fairing

dober spomín retentive (ali tenacious) memory
po spomínu by (ali from) memory
v spomín na in memory of, in remembrance of
v spomínu sedaj živečih within living memory
spomenik njemu v spomín a monument to his memory
spomína vreden memorable
prijetni spomíni pleasant recollections pl
spomíni na prvo svetovno vojno recollections of the Great War (ali the first World War)
imeti dober spomín to have a good memory
imeti slab spomín za (biti pozabljiv) to have a weak memory for
imeti kaj v medlem spomínu to have a dim recollection of something
imam še (vedno) v spomínu it is still within my recollection
imeti kaj v spomínu to have something in remembrance, to bear (ali to have, to keep) something in mind
obdržati v lepem spomínu koga to hold someone in fond remembrance
obujati spomíne to recall memories
objaviti svoje spomíne to publish one's reminiscences
poklicati komu kaj v spomín to recall something to mind
ohraniti v dobrem spomínu kaj to retain a good memory of something
moj spomín sega le deset let nazaj my memory spans only the last ten years
to mi je ušlo iz spomína it has escaped my memory
če me spomín ne vara if my memory serves me (right)
vtisniti komu kaj v spomín to stamp something on someone's mind
vtisniti si v spomín to commit to memory
živeti od spomínov to live on one's reminiscences