Franja

so [sóu]

I. prislov
tako, na ta način, s tem; v takem stanju; v redu, dobro; zato, potemtakem, iz tega razloga, zaradi tega, torej, kot posledica tega; tudi

1.

so so tako tako, ne dobro ne slabo
so and so tako ali tako
so as na isti način kot; tako da (posledica)
so ... as toliko ... kolikor
never before so useful as now nikoli poprej tako koristen kot zdaj
so be it! tako bodi! pa dobro! (naj bo!)
so far doslej
so far so good doslej (vse) dobro
so far I haven't heard of him doslej nimam glasu o njem
so far as (in so far as) I am concerned kar se mene tiče
so far as I know kolikor (jaz) vem
so far forth do te stopnje, arhaično doslej
so far from nasprotno od, namesto da
so fashion ameriško na ta način, tako
so help me! (prisega) tako mi bog pomagaj!
so long! pogovorno na svidenje!
so many tako mnogi, toliki
so many men, so many minds kolikor ljudi (glav), toliko mnenj
so much toliko, v tolikšni meri
so much bread toliko kruha
so much for that toliko o tem, s tem je stvar urejena
so much the better (the worse) toliko bolje (slabše)
so tempting an offer tako zapeljiva ponudba
so then torej tako je to; zaradi tega
so to speak tako rekoč

2.

and so on, and so forth in tako dalje
even so celó tako, celó v tem primeru
ever so neskončno
he was ever so pleased preprosto (naravnost) očaran je bil
it was ever so much better as it was before bilo je neprimerno bolje poprej
every so often tu pa tam
if so če je (to) tako, v takem primeru
in so far as... v toliki meri, da...; toliko, da...
in so many words dobesedno, prav s temi besedami
Mr. So-and-so g. X.Y.
not so very bad ne ravno slabo
or so približno (toliko)
10 pounds or so 10 funtov ali kaj takega
quite so takó je, popolnoma točno
why so? zakaj tako? zakaj to?

3.

I hope so upam, da
I told so rekel sem tako (to)
Do you think he will come? -- I think so. Misliš, da bo prišel? -- Mislim, da (bo).
I sent it to you. -- So you did. Poslal sem ti to. -- Da, si (poslal). Res je. Tako je.
Her brother came and so did she. Njen brat je prišel in ona tudi

4.

I avoid him so as not to be obliged to talk to him izogibam se ga, da mi ni treba govoriti z njim
he is not so rich as his brother ni tako bogat kot njegov brat
I am sorry to see you so žal mi je, da vas vidim v takem stanju
it is not so much that he cannot as that he will not ni toliko, da ne more, kot pa, da noče
they climbed like so many monkeys plezali so kot (prave) opice
it is only so much rubbish vse to je nesmisel (neumnost)
is that so? je to tako? je res? tako? res?
you are unhappy, but I am still more so ti si nesrečen, jaz pa še bolj
he was not so sick but he could eat a hearty dinner ni bil toliko bolan, da ne bi mogel pojesti obilne večerje
I found them so many robbers ugotovil (spoznal) sem, da niso nič drugega kot tatovi
that is ever so much better pogovorno to je toliko bolje
he did not so much as look at me še (niti) pogledal me ni
as you make your bed, so you must lie kakor si si postlal, tako boš spal
and so say all of us in tega mnenja smo mi vsi
you don't say so! (saj to) ni mogoče!
all he said was so much slander vse, kar je rekel, ni bilo nič drugega kot samo obrekovanje
I told him everything, so you need not write to him vse sem mu povedal, torej ni treba, da mu pišeš
I do not want it, so there you are ne maram tega, da veš (sedaj veš)

II. veznik
pogovorno zaradi tega, zato; torej, potemtakem; (v pogojnih in dopustnih stavkih) če le

so, that's what it is! takó je torej to!
so that tako da
he annoyed us so that we never asked him again tako nas je dolgočasil, da ga nismo nikoli več povabili

III. medmet
tako! narejeno! opravljeno!

soga ženski spol vrv; laso

soga de ahorcado vrv za obešanje; fig blago, ki ne gre v prodajo
dar soga popustiti vrv
dar soga a uno (fig) pustiti koga dolgo govoriti; fig oslepariti, prevarati
echar la soga tras el caldero (fig) zagnati puško v koruzo
echar soga (Am) laso vreči
estar con la soga a la garganta (fig) imeti nož na vratu

sōlācium -iī, n (sōlārī)

1. tolažilo, tolažba, uteha, tešilo, lajšalo: Pl., Lucr., Plin. iun., Stat. idr., vacare culpā magnum est solacium Ci. ep., parenti suo magno solacio in laboribus fuit Ci., luctum alicuius nullo solacio levare posse Ci., hoc est mihi solacio C., solacium morti invenire L., aliqua solacia invenire aegro animo L., alicui solacia dicere O. govoriti komu tolažilne besede, tolažiti koga, tu (sc. Musa) solacia praebes O.

2. occ.
a) tolažba = pomagalo, pripomoček, pomožno sredstvo, lajšalo, pomoč, zavetje, zatočišče, pribežališče: solacium annonae Ci., haec studia adversis rebus perfugium ac solacium praebent Ci., solacia servitutis Ci., solacium exitii quaerunt Ci., solacia luctūs exigua ingentis V., inlustrium domuum adversa … solacio affecit D. Silanus Iuniae familiae redditus T. je olajšal, solacium populo campum Martium patefecit T.
b) povrnitev škode, odškodovanje, odškodnina, povračilo, povrnitev, zadostilo, zadoščenje, nadomestilo, nadomestek, odškodba, odmerilo, odmena: Val. Max.,. Iust., cineri filii sui solacium reportare ex tua calamitate Ci., tumulo solacia posco O., ne sine solacio ageret T., mihi non ultione nec solaciis opus est T., recolere aliquem honoribus in solacium T., nimius honos in solacium cessit T., suprema humandi solacia Amm. opravila, storila, storitve; kot jur. t.t. odškodnina: certum solacium constitutum est Dig., solitum solacium domino praestare Dig.
c) nega, negovanje, oskrba, vzdrževanje, preživljanje, prehranitev, prežitek: Ulp. (Dig.).

3. meton. tolažba = tolažnik, tolažnica: dicta, duri solacia casūs V., aves, solacia ruris O., Pierides solacia frigida O.

Opomba: V rokopisih in nekaterih izdajah najdemo tudi (nepravilno) obl. sōlātium.

solēnne agg.

1. prazničen, slovesen, slavnosten, svečan:
abito solenne svečana obleka
giuramento solenne svečana prisega
messa solenne peta maša

2. formalen

3. imeniten, odličen

4. znan; ekst. močen, hud:
un solenne bugiardo znan lažnivec
schiaffo solenne močna klofuta

5. veličasten, vzvišen:
parlare con tono solenne govoriti z vzvišenim tonom

soltura ženski spol spustitev; raztopina; spretnost, okretnost; neprisiljenost

hablar con soltura tekoče govoriti

sombra ženski spol senca; senčna podoba, prikazen; videz; bikoborba senčna stran arene; madež; dovtipnost; prikupnost, gracioznost; senčenje

entrada de sombra (bikob) vstopnica za senčno stran v areni
no es ni sombra (de lo que era) še senca tega ni (kar je nekoč bil)
estar a la sombra v senci biti; fig v zaporu biti
hablar con sombra dovtipno, zanimivo govoriti
hacer sombra senco metati
desconfiado hasta de su sombra lastne sence se bati, skrajno nezaupljiv biti
poner a la sombra zapreti v ječo
tener (buena) sombra duhovit biti; srečo imeti
tener mala sombra zoprn biti, neduhovit (puhel) biti; smolo imeti
¡ni por sombra! še v sanjah ne!
sombras pl tema

sommissione f pokornost, ponižnost:
avere sommissione per qcn. biti pokoren komu
parlare con sommissione govoriti ponižno

sonado slaven; razvpit

la sonada ocasión edina priložnost, ki se nudi
hacer una que sea sonada dati mnogo govoriti o sebi
a los 60 años bien sonados precej čez 60 let star

soñar [-ue-] sanjati

soñar con (ali en, de) alg. sanjati o kom
soñar en voz alta govoriti v sanjah
soñar despierto (fig) sanjač biti
¡ni soñarlo (siquiera)! še v sanjah ne!

sonō -āre -uī -itum, toda sonatūrus (H.) (iz *su̯en-ō, indoev. kor. *su̯en- doneti, zveneti, šumeti; prim. skr. svánati (on) doni, svānáḥ šumeč, svanáḥ glas, don, lat. sonus, stvnem. swan = nem. Schwan, ang. swan)

I. intr.

1. kak glas ali zvok od sebe da(ja)ti, (o)glasiti se, oglašati se, (za)doneti, (za)zveneti, (za)zvenčati, (za)žvenketati, (za)rožljati, (za)šumeti, (za)vršati, (za)vršeti, (za)bobneti, (za)bučati, (za)hrumeti, (za)ropotati, (za)topotati, (za)prasketati ipd.: Enn. ap. Non., Tib. idr., vox sonat Pl., Pergami in occultis ac reconditis templi … tympana sonuerunt C., classica sonant V., ubique lyraeque tibiaeque et cantūs sonant O., cantus sonant citharā Apollinis Ph., sonant Lydia plectra Pr., sonant clamore viri, stridore rudentes, undarum incursu gravis unda, tonitribus aether O. hrupijo, besnijo, ut virorum cantu, feminarum ululatu sonuit acies T., terrent enim trepidantve (sc. Germani), prout sonuit acies T., contra sonantem (ker ga boginja stresa) Palladis aegida H., aureus ex umero sonat arcus et arma Dianae V. rožlja, tela (puščice v tulcu) sonant umeris O. rožljajo, sonuit contento nervus ab arcu O. je zabrnela, je zabrenčala, je zapela, fraxinus in umero sonuit O. sulica je zabrnela, solido graviter sonat ungula cornu V. peketanje (topotanje) kopit bobni, sonabat flamma O. je prasketal, sonabant incendio silvae Cu. so hreščali, so pokali, rauci sonuerunt cardine postes Pr. so zaškripala, saepe a latere ruentis aedificii fragor sonuit Sen. ph. pogosto je zahreščalo od strani … , fons sonat a dextra O. šumlja, pljuska, sonans pelagus V. burkajoče, pljuskajoče, nunc mare, nunc silvae Threïcio aquilone sonant H. šumijo, longe sonans Aufidus H. hrumeči, turba (sc. umbrarum) sonans V. brneča, pennae sonuere per auras O. so frčale, brnele, brenčale, (sc. ales) sonans V. (o sovi) frfotajoča, hirundo … humida circum stagna sonat V. frči, cvrči, motae sonuere colubrae O. so zasikale, spumae sonantes O. cvrčeče, šumeče; o govoru, besedah: bene (melius, optime) sonare Ci. lepo (lepše, zelo lepo) zveneti, glasiti se, acute sonare Ci., sonare inani voce Ci. žvenkljati s praznimi besedami, prazne besede govoriti, nunc magno ore sonandum (sc. est) V. zdaj naj se oglasi doneča hvalnica.

2. occ. odmevati, odzvanjati: balatu pecorum … amnes arentesque sonant ripae V. reke in suhi bregovi odmevajo od beketanja … , po rekah in suhih bregovih se razlega beketanje; tako tudi: ingenti sonuerunt omnia plausu (fofot, fofotanje) V., femineo clamore sonat domus O., omnia passim mulierum puerorumque … ploratibus sonant L. —

II. trans.

1. (z notranjim obj.) oglasiti (oglašati) se s čim, kak glas od sebe da(ja)ti, odzvanjati kako: inconditis vocibus inchoatum quiddam et confusum Ci. nepopolne in zmedene glasove dajati od sebe, poëtae pingue quiddam atque peregrinum sonantes Ci. pesniki, katerih pesmi se glasijo naduto in tuje, Cotta sonabat contrarium Catulo, subagreste quiddam planeque subrusticum Ci., sonare aridum Varr. vreskniti, tale sonat populus O. tako (za)hrumi, leve nescio quid femineumque sonet O. nekako mehko in po žensko naj zveni (odzvanjaj) njih glas, illa sonat raucum quiddam O. nekako vrešči, nec mortale sonans V. in ne po smrtniško (= ne človeško) govoreča; z acc. pl. n.: rauca saxa sonabant V. zamolklo so odmevale (bučale) kleči, amnis rauca sonans V. votlo doneča, votloglasna, bobneča, os magna sonaturum H. vznesen (zanosen) jezik, vznesena (zanosna) beseda, chordae diversa sonabant O. so različno zvenele (pele), svobodneje, sonante mixtum tibiis carmen lyra H., sonare carmina Pr. peti, sonabit cornua quod vincatque tubas H. preglasi (ti) rogove in trube, nec vox hominem sonat V. ne zveni človeško (po človeško, kot človek), itinerarium sonare Amm. trobiti k odhodu (na odhod).

2. occ.
a) z glasom naznaniti (naznanjati) ali izda(ja)ti: furem sonuere iuvenci Pr.
b) pomeniti, imeti (nositi) pomen, pomenjati: quid sonet haec vox voluptatis Ci., haec duo verbo se discrepare re unum sonare videntur Ci., condocentes nihil aliud sonat quam simul docentes Aug.

3. pesn.
a) glasno klicati: sonant te voce minores Sil. bebljajo tvoje ime, alcyones Ceyca suum sonent Sen. tr. naj pomilujejo, nolis licet, ille sonabit Mart., ut ego semper in ore meo nomen tuum sonem Hier.; z neodvisnim govorom: ipsa sonant arbusta: „Deus, deus ille“ V., teque ferens parvum … „Euhoe Bacche“ sonat O., exululatque Euhoeque sonat O., sonat inde … : „Tu limina dextrae servabis portae … “ Sil.
b) peti, opevati, slaviti, slavo peti komu, (velikoustno) poveličevati: lyra te sonabit O., te carmina nostra sonabunt O., magno nobis ore (na ves glas) sonandus eris O., sonare bella O., te sonantem … plectro (= lyrā) … , mala dura belli H., sonare Germanas acies, Daca proelia Stat., atavos et avorum antiqua nomina sonantem V. ponosnega na pradede in stara imena; z neodvisnim govorom: sive mendaci lyra voles sonari tu pudica, tu proba … H. (Epod. 17, 39 in nasl.) opevana biti ob … liri (po drugih to ni konstrukcija NCI, ampak ACI = da se poje ob … liri, da … lira zazveni ali zapoje). — Od tod adj. pt. pr. sonāns -antis doneč, zveneč, bučeč, glaseč se, zvočen: concha O. bučeča, meatus animae sonantior Plin. iun., sonantia verba Plin. iun. blagoglasne, ut sint alia (sc. verba) sonantiora Ci. polnozvočnejše, ut tibi tumidius videretur, quod est sonantius Plin. iun. polnozvočnejše, polneje zveneče, ex quibus (sc. litteris črk = glasov) aliae sunt insonae (mutavci, nezveneči glasovi), semisonantes (polglasniki, polvokali) aliae, pars sonantes (samoglasniki, vokali) Ap. — Adv. v komp. sonantius polnozvočneje: „transdere“ veteres sonantius quod nos lenius dicimus „tradere“ Don. Opombe: Neklas. obl. iz pf. debla: sonavērunt It., sonaverint Tert.; obl. po 3. spregatvi: sonĕre Acc. ap. Non., Lucr., sonit Enn., Acc. ap. Non., sonunt Enn., Pac. fr.

soonest [sú:nist] prislov
najprej; najhitreje; najrajši

at the soonest čim prej, kar najprej, čim hitreje možno, kar najhitreje
least said soonest mended preveč govoriti ni dobro; čim manj besed, tem prej se bo stvar poravnala
which would you soonest lose, an eye or a leg? kaj bi rajši izgubili, oko ali nogo?

sordo

A) agg.

1. gluh (tudi pren.):
essere sordo da un orecchio biti gluh na eno uho
essere sordo alle preghiere pren. biti gluh za prošnje
essere sordo come una campana biti gluh kakor kamen

2. gluh, neakustičen; zamolkel, pridušen:
lima sorda ekst. pren. pokrita rihta
rumore sordo zamolkel šum

3. pren. tih, skrit:
nutrire una sorda invidia verso gojiti skrito zavist do

4. jezik nezveneč

B) m (f -da) glušec, gluha oseba:
parlare ai sordo govoriti gluhim ušesom
fare il sordo delati se gluhega
non intendere sordo takoj razumeti

sornettes [sɔrnɛt] féminin pluriel čenče, bedastoče

conter, débiter des sornettes govoriti, pripovedovati bedastoče, čenče

sottement [sɔtmɑ̃] adverbe neumno, bedasto

parler, agir sottement neumno govoriti, ravnati

sound² [sáund] neprehodni glagol
zveneti, doneti, razlegati se
figurativno zdeti se, delati vtis, slišati se
prehodni glagol
glasba trobiti, pihati (v trobento); igrati (na glasbilo); napraviti, da nekaj zveni, se sliši; izgovoriti (glas); naznaniti z zvonom, s trobento (umik, alarm); naglasiti kaj; pregledati pravilnost (kolesa železniškega vagona) s trkanjem kladiva; preiskati, prcgledati (npr. pljuča) z osluškovanjem; objaviti, razglasiti

to sound the alarm dati znak s trobento za alarm
to sound s.o.'s lungs osluškovati komu pljuča
to sound in damages tožiti za nadomestilo nepreverjene škode
to sound s.o.'s praises peti komu hvalo
to sound a trompet (za)trobiti na trobento
to sound a retreat trobiti k umiku
to sound a wheel pregledati stanje kolesa (pri vagonu)
the bell sounds noon zvon bije poldan
the clarion sounded rog je zadonel
it sounds as if he was keeping something back to zveni, kot da nekaj prikriva (da ne pove vsega)
his report sounds all right njegovo poročilo daje ugoden vtis
the n in column is not sounded v besedi column se končni n ne izgovarja
it did not sound like his voice ni bilo slišati, kot da bi to bil njegov glas
to sound off ameriško, sleng odkrito govoriti, pritožiti se; klicati imena
to sound in iti za; glasiti se na

spaccato

A) agg.

1. pren. očiten; izrezan:
il ragazzo è suo padre spaccato fant je izrezan oče

2. pren. toskansko izrazit, čist, pravi, pravcat:
parlare fiorentino spaccato govoriti čisto florentinščino

B) m tehn. prerez

spade [spéid]

1. samostalnik
lopata (za prekopavanje), orodje takšne oblike; vbod (urez) z lopato; (karte) pik (karta)
množina vse pikove karte (ene igre)
pogovorno črnec, nebelec

spades are trumps pik je adut
seven of spades pikova sedmica
to call a spade a spade figurativno reči bobu bob, imenovati s pravim imenom; jasno, nedvoumno, naravnost govoriti
to dig the first spade zasaditi prvo lopato, napraviti prvi vbod (urez) z lopato

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
prekopati z lopato, lopatiti; odstraniti slanino (mast) (s kita)

spánje sleep; (mirno) slumber

v spánju in one's sleep
kratko spánje brief sleep, nap, snooze, pogovorno forty winks
nemirno spánje restless sleep, broken (ali troubled) sleep
moteno, prekinjeno spánje broken sleep
rahlo (trdno, globoko, zdravo) spánje light (sound) sleep
globoko spánje deep sleep
prvo, osvežujoče spánje (pred polnočjo) beauty sleep
peturno spánje five hours' sleep
večno spánje the last sleep, the sleep that knows no waking
zimsko spánje winter sleep, hibernation
pomanjkanje spánja lack (ali want) of sleep
noč brez spánja sleepless night
spánje pravičnega the sleep of the just
govoriti v spánju to talk in one's sleep
hoditi v spánju to walk in one's sleep, to sleepwalk
imeti rahlo spánje to be a light sleeper
imeti trdno, dobro, zdravo spánje to be a good, a sound sleeper
hliniti spánje to pretend to be asleep
pasti v globoko spánje to fall into a profound sleep
pogrezniti se v mirno spánje to fall into a peaceful slumber
planiti iz spánja to start out of one's sleep, to wake up with a start
prebiti noč brez spánja to have a sleepless (ali a wakeful) night
spati v globokem spánju to be fast asleep, (pogovorno) to sleep like a log
spati svoje poslednje spánje to sleep one's last sleep

spánje (-a) n

1. dormita; sonno; ekst. letargo:
pogrezniti se, potoniti v spanje sprofondare nel sonno, addormentarsi
govoriti, jokati v spanju parlare, piangere nel sonno
pren. spati smrtno, večno spanje dormire il sonno eterno
spati spanje pravičnega dormire il sonno dei giusti
noči brez spanja notti insonni
med. letargično spanje sonno letargico

2. zool. letargo

spend^* [spend]

1. prehodni glagol
potrošiti, izdati (denar) (on za)
porabiti; koristno porabiti čas; tratiti, zapraviti (denar) (in za)
prebiti, preživeti (čas); izčrpati, iztrošiti (moči); izmetavati (ikre); žrtvovati, dati

to spend o.s. izčrpati se, iztrošiti se

2. neprehodni glagol
biti zapravljiv, delati izdatke; (iz)trošiti se; poleči se, pojemati; (o ribah) drstiti se

his anger spent itself soon jeza se mu je kmalu polegla
the ball was spent krogla ni imela več (prebojne) moči
to spend blood and life žrtvovati kri in življenje
to spend one's breath tratiti svoje besede, govoriti v veter
how did you spend the evening? kako ste preživeli večer?
to spend one's estate in gaming zaigrati svoje premoženje
to be spent with fatigue biti izčrpan od utrujenosti
to spend freely biti preradodaren
the night is nearly spent noč je skoraj minila
to spend a penny pogovorno iti na toaleto
our stores are nearly spent naše zaloge so skoraj izčrpane
to spend the winter abroad preživeti zimo v inozemstvu
the storm is spent vihar se je izdivjal, se je polegel
do not spend words on him ne trati(te) besed z njim!